Dan, ki ga po vsem svetu letos zaznamujejo tretjič, je bil razglašen zaradi spodbujanja trajnostne oblike prevoza ter spodbujanja držav in lokalnih skupnosti, naj kolesarjenje upoštevajo v razvojnih strategijah in pri gradnji infrastrukture.

ZN kolesarjenje poudarjajo tudi kot pomemben dejavnik za krepitev zdravja ter dobrega počutja.

Prioritetne mestne vpadnice?

V Sloveniji število kolesarjev v zadnjih letih narašča. Tudi za Ljubljano podatki kažejo, kako je šel trend kolesarjenja od leta 2007 navzgor – leta 2018 so na števcih kolesarskega prometa na mestnih ulicah (ob Drenikovi, Celovški, Dunajski in Kajuhovi cesti) izmerili skoraj štiri milijone kolesarjev.

Sorodna novica Maribor bi lahko bil idealno mesto za kolesarjenje

Mestne vpadnice so v kolesarsko razvitih mestih urejene tako, da omogočajo množično uporabo kolesa v času prometnih konic. Kolesarji se po njih lahko vozijo s stalno hitrostjo in brez dolgega čakanja na semaforjih.

"Takšnih prioritetnih mestnih vpadnic mi v Sloveniji ne znamo narediti, ker preprosto nimamo te logike v ozadju vseh pravilnikov, tehničnih smernic in specifikacij. Mnogi uradniki na občinah imajo pri nas težavo, da z že pridobljenimi sredstvi od države ali Evropske unije niso sposobni spraviti skupaj neke normalne in kakovostne kolesarske steze, ki bi imela jasen začetek in zaključek," pa je bil lani v intervjuju za MMC kritičen Josip Rotar z Mariborske kolesarske mreže.

Leta 2014 je bila sicer ustanovljena Lista kolesarjev in pešcev, ki je na lokalnih volitvah pred dvema letoma dobila kar tri sedeže v mariborskem mestnem svetu in enega v Ljubljani. Oba mestna sveta imata sicer po 45 članov.

Več kolesarjev, več previdnosti

Z naraščanjem števila kolesarjev pa se veča tudi tveganje za njihovo ogroženost.

Sorodna novica Kolesarji po državi v enem mesecu zagrešili več kot 1700 prekrškov

V akciji za večjo varnost kolesarjev, ki je po vsej državi potekala od 4. do 31. maja letos, so policisti zaznali več kot 1900 kršitev. Od tega so v skoraj štirih tednih kolesarji storili 1724 prekrškov, vozniki motornih vozil pa 181 kršitev, s katerimi so ogrožali varnost kolesarjev.

"Kolesarji sodijo med ranljivejše udeležence cestnega prometa. Ugotavljamo pa, da velikokrat tudi sami prispevajo k nastanku nevarne situacije v prometu. Najpogosteje ne vozijo po pravilni strani ceste ali pravilni strani kolesarske steze in pogosto vozijo po površinah, ki niso namenjene kolesarjem," so poudarili na Generalni policijski upravi (GPU).

Za varno kolesarjenje so nujni tehnično ustrezno kolo, uporaba kolesarske zaščitne opreme ter dosledno spoštovanje cestnoprometnih predpisov, poudarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP). Kolesarska čelada namreč kar od 40 do kar 70 odstotkov zmanjša resnost posledic in poškodb glave v primeru nesreče, poudarjajo na agenciji. Čelada je v Sloveniji zakonsko obvezna za otroke in mladostnike do 18. leta starosti, priporočljiva pa tudi za druge kolesarje, saj pomembno prispeva k njihovi varnosti.