V Sežani ima kamen osrednje mesto v Živem muzeju Krasa. V Štorjah pa so uredili galerijo kamna, v kateri je na ogled prava paleta vzorcev kamnin iz številnih krajev na Krasu, kjer je bila včasih doma kamnoseška obrt. Zdaj si s tem težaškim delom kruh služijo le še redki.

Na Krasu je doma burja, ki se zaganja v krošnje in pometa dvorišča na domačijah. Za barvitost kraške gmajne poskrbijo grmi rdečega ruja jeseni in pisane trte, vpete v lesene latnike. Najbolj pa je na Krasu doma kamen, brez njega ni Krasa.

"V Živem muzeju Krasa se prepleta naravna in kulturna dediščina, ki jo povezuje rdeča nit, to je kamen. Številni površinski kraški pojavi, žlebiči, škraplje, škavne, predstavljajo primere površinskih kraških pojavov. Kamen je v bistvu na Krasu odraz neke živahne in vznemirljive pripovedi časa," pravi Katja Fedrigo, vodja projektov na občini Sežana.

V Živem muzeju Krasa je na ogled tudi delo in ustvarjalnost človeka. Stara vodna zajetja – kali, pastirske hiške in suhi zidovi, ki že stoletja krasijo pokrajino. Blizu Sežane, v vasi Štorje, pa ima kamen celo svojo galerijo, ki je rezultat dolgoletnega dela kamnoseškega mojstra Gabrijela Jerama.

"Sem rekel, če sem že kamnosek, ne bi zbiral kamna, ne za to, da bom imel za okras, ampak zato, da se ohrani naravna in kulturna dediščina Krasa," pravi Jeram, ki je v 25 letih obiskal kar 160 kamnolomov na območju Krasa in zbral prav toliko vzorcev.

Vdihniti življenje v kamen

V galeriji je na ogled tudi nekaj izdelkov, ki jih je v kamnu ustvaril mojster. "Če pogledamo kamen kot kamen, je mrtva narava, kamen pa oživi, če mu vdihneš dušo, se pravi mora biti na njem človeška roka, da ga obdela, da dobi kamen dušo."

"Vsi tukaj v Štorjah smo s ponosom zrli v Jerama, ki ima tak občutek, in nam je dal ta kamen, da smo ga tudi mi sami začutili," je povedala predsednica KS Štorje Ivica Podgoršek. "In ker je on tako skrbno zbiral ta kamen, smo mi rekli: 'Madonca, takšnega človeka imamo v hiši, ki ima v garaži vse to spravljeno in ne znamo ceniti.'"

Del zbirke v galeriji kamna v Štorjah je posvečen zgradbi slovenskega parlamenta, ki je narejen po načrtih našega priznanega arhitekta Jožeta Plečnika. Jeram je sodeloval pri izdelavi kamnitih stopnic v državnem zboru v Ljubljani. V zgradbo je vgrajenih 14 različnih vrst slovenskih kamnov, od tega jih je pet iz kamnolomov z območja Krasa.