Kljub omejitvam zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je pred Hišo Stare trte na Lentu potekal kulturno-etnografski program, med drugim v družbi gospodarja Stare trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, in Toneta Partljiča, ki mu je pripadla čast odrezati prvi grozd na trgatvi.

Pisatelj, ki v svojih delih pogosto opisuje Maribor in njegove prebivalce – njegov roman Sebastjan in most se dogaja prav na Lentu, kjer raste Stara trta –, je v kratkem nagovoru izpostavil pridih podeželskega kot posebnost Maribora in jo označil za veliko prednost, zaradi katere so Maribor in Mariborčani tako pristni.

Trganje grozdja so po običaju nadaljevali malečniški brači, na prireditvi pa so nastopili tudi KUD Pošta, Akademska folklorna skupina Študent, glasbenica Patricija Škof in vokalna skupina M.J.A.V.

Nova mariborska vinska kraljica je Neža Jarc
Vrhunec prireditve je bila razglasitev nove mariborske vinske kraljice. Naziv je prejela 25-letna Neža Jarc iz vinogradniške družine iz Svečine, kjer se z vinogradništvom in vinarstvom ukvarja že četrta generacija. "Še posebej me veseli, da sem postala mariborska vinska kraljica v času, ko naše mesto pridobiva novo, lepšo podobo in postaja z vsakim dnem bolj živo. Trudila se bom, da bi bil nove podobe deležen tudi naš mestni hrib z mestnim vinogradom, s katerim bo Maribor zares postal vinska prestolnica Slovenije."

Trta v odlični kondiciji
Novinar Radia Maribor in tudi mestni viničar Stane Kocutar je že pred točno desetimi leti prevzel strokovno in siceršnjo skrb za trto. Kot pravi, verjame, da bo trta še dolgo rodila žlahtne sadove. Po njegovih ocenah je trta v odlični kondiciji.

Letos je obrodila 61 kilogramov grozdja (njuni potomki, ki so ju obrali že v petek, sta letos dali 184 kilogramov), kar je po oceni Kocutarja povprečna letina, ki napoveduje novo obdobje zmanjševanja pridelka Stare trte. Lanski rekordni pridelek 106 kilogramov grozdja se zagotovo ne bo ponovil: "Ne težimo k rekordom, ampak je naš cilj, da bi trta dolgo živela in da bi še naprej povezovala ljudi."

Spomnil je, da je letos 30 let, odkar so začeli podeljevati cepiče Stare trte. To počnejo spomladi ob slovesnem rezu, a prvega je jeseni 1990 ob trgatvi prejel takratni ljubljanski župan Jože Strgar in ta potomka Stare trte še vedno raste na Ljubljanskem gradu. "Doslej smo podelili 137 potomk, ki rastejo po Sloveniji, in 91 v tujini," je pojasnil mestni viničar. "Potomke trte so razporejene od Melbourna do Sapora, od Pjongjanga do Latinske Amerike. V Evropi recimo v Berlinu in na Dunaju. Po mojem najlepše rastišče pa je pod Plečnikovim kipom na gradu Hradčani v Pragi."

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove. Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo in uporabljajo za protokolarno darilo.