Pogodbo za gradnjo mostu do največjega dalmatinskega polotoka, ki bi fizično povezal skrajni jug s preostalo državo, je leta 2007 podpisala tedanja desnosredinska vlada. Rok za gradnjo mostu je bil 12. maj 2012, a so doslej opravili le manjša pripravljalna dela. Gradbišče so medtem nekajkrat odprli in zaprli, most na Pelješac pa je bil vedno vroča tema pred volitvami na Hrvaškem.

Minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić je dejal, da bodo izvajalcem priznali dejanske stroške, ne pa nadomestila za izgubljeni dobiček. Vrednost mostu je bila ocenjena na 320 milijonov evrov. Država je izvajalcem plačala slabih 22 milijonov evrov predplačila.

Milanović: Projekt smiseln, a nerealen
Na hrvaški vladi so spomnili, da so bili uresničeni samo trije odstotki iz pogodbe. Trem omenjenim podjetjem bodo plačali 585 milijonov kun (78 milijonov evrov) za stroške, podjetja pa so se ob tem odpovedala nadomestilu za poslovno škodo.

Na nevzdržnost projekta zaradi velikih stroškov gradnje in negospodarnosti so v stranki SDP opozarjali že, ko so bili v opoziciji. Poudarjali so, da gre zgolj za nerealen političen projekt, s katerim je HDZ nabiral točke pri volivcih na jugu Hrvaške. Premier Zoran Milanović je ponovil, da projekt ni nesmiseln, da pa ni bil realen glede na to, kako je načrtovan.

Prebivalci juga Hrvaške nezadovoljni
Opustitev gradnje mostu na Pelješac, ki tako ostaja dostopen po cesti ali s trajektom, je naletela na kritike dela prebivalcev skrajnega juga Hrvaške, ki so pričakovali fizično kopensko povezavo s preostalo državo, saj morajo vsakič, ko potujejo proti severu, prečkati mejo z BiH-om.

Vlada namerava območje Dubrovnika s preostalo državo povezati s 5,5 kilometra dolgim avtocestnim koridorjem skozi BiH pri Neumu, ki naj bi stal približno pet milijonov evrov. O tem so že stekla pogajanja z BiH-om. Projektu koridorja, ki ga bo pripravila Hrvaška, sicer nasprotujejo oblasti v Neumu, ki trdijo, da bo zaprta avtocesta iz neumske občine naredila enklavo.