Čeprav so Stalinovo vladavino zaznamovali množična represija, delovna taborišča in lakota, 73-letna Stefanishvilijeva, upokojena ekonomistka, pravi, da ga občuduje že od otroštva dalje, čez leta pa je s Stalinovimi spominki napolnila celotno sobo v hčerkini hiši. Tu so Stalinovi portreti, fotografije, doprsni kipci ... Stalin v vseh podobah in starostnih obdobjih.

"Vsako jutro grem v sobo in voščim Stalinu dobro jutro ... Vsako leto se mu poklonim tako ob obletnici njegovega rojstva kot smrti. Imam slike, veliko knjig o Stalinu, kipce, stare časopise, spominke. Večino sem jih kupila, druge sem dobila za darila, spet tretje sem celo našla v smeteh."

Stalin, ki je bil rojen v Goriju leta 1878, umrl pa je leta 1953 v Moskvi, je v Gruziji, ki je postala neodvisna po padcu Sovjetske zveze leta 1991, danes večinoma osovražen. Gruzijci so večino njegovih kipov uničili oz. podrli, nazadnje leta 2010, ko so oblasti odstranile Stalinov kip na osrednjem trgu v Goriju.

Maloštevilni občudovalci
A Stalina še vedno časti majhna skupina večinoma starejših podpornikov, ki izpostavljajo njegovo vlogo pri industrializaciji Sovjetske zveze in porazu nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni.

"Žal Stalin danes ni priljubljen. Naši ljudje ga ne spoštujejo. Samo mi, člani Komunistične partije, ga spoštujemo," za Reuters razlaga upokojeni zidar Vasili Sidamonidze (70), ki ima doma orjaško Stalinovo sliko. "Vedno se skušam udeležiti obletnic Stalinovega rojstva v Goriju. Žal se nam veliko ljudi noče pridružiti, pa čeprav živijo popolnoma blizu, ampak nas samo opazujejo s svojih oken."

Vsako leto 21. decembra nekaj deset ljudi zaznamuje Stalinov rojstni dan tako, da se zberejo pred muzejem v Goriju, posvečenem Stalinu, kjer se po slavnostnih govorih sprehodijo do trga, kjer je svoj čas stal šestmetrski bronasti kip voditelja, in pozivajo k njegovi vrnitvi. Nasprotniki pravijo, da je bil kip simbol še vedno viseče sence Moskve.

Leta 2008 so Rusija ter samooklicani republiki Abhazija in Južna Osetija teden dni bile vojno z Gruzijo, na koncu pa je Rusija priznala Abhazijo in Južno Osetijo, Gruzija pa je zaradi tega pretrgala diplomatske stike z Moskvo.

Nepriljubljenost komunizma v Gruziji
"Težko rečem, koliko ljudi nas podpira, imamo pa regionalne urade po vsej Gruziji," pravi 77-letni Jiuli Sikmashvili, vodja Združene komunistične partije Gruzije, ene izmed številnih manjših strank v državi s 3,7 milijona prebivalci. "Žal se mladi nočejo pridružiti naši stranki, zato so naši člani večinoma starejši ljudje."

Komunistične stranke v Gruziji, ki se hoče otresti ruskega vpliva in se pridružiti Natu in EU-ju, niso priljubljene. Po zakonu iz leta 2011 so v državi odstranili na desetine sovjetskih spomenikov in simbolov ter spremenili imena ulic, vezanih na gruzijsko komunistično preteklost. Starejši Gruzijci, še posebej tisti z osebnimi in poslovnimi vezmi z Rusijo, popolno ohladitev odnosov oblastem zamerijo, spet drugi pravijo, da je bilo takrat, ko so še imeli odnose, samo še slabše.

Pri 40 letih je Natia Babunashvili, brezposelna mati dveh otrok, med mlajšimi Stalinovimi privrženkami, o sovjetskih časih pa uči tudi svoja najstniška otroka. "Moj oče je bil partijski vodja v eni izmed pokrajin sovjetske Gruzije in me je že od malih nog naučil ljubiti Stalina," razlaga. "Svojim otrokom pripovedujem o svojem otroštvu v sovjetskih časih - kako lepo je bilo moje življenje, kako srečna sem bila v Sovjetski zvezi. Si bosta že oblikovala svoje mnenje, a za zdaj delita moje nazore."