Kawaii v japonščini pomeni luškan (ali prisrčen, prikupen), ta del japonskega besednjaka je vse bolj razširjen tudi po svetu. V Franciji, pa tudi drugod, s to besedo na primer opisujejo prikupno Hello Kitty, eno največjih japonskih izvoznih uspešnic, za katero stoji podjetje Sanrio.

A Hello Kitty in drugi liki iz "družine" Sanrio (Chococat, Badtz-Maru, My Melody ...) so le ene izmed mnogih figuric s "pravimi" življenjepisi (za Kitty, na primer, je znano, da ima rojstni dan 1. novembra in živi v Londonu s starši in z dvojčico Mimmy), ki osvajajo svet.

Vsako leto se rojevajo novi liki
Neka raziskava je pokazala, da je kar 87 odstotkov Japoncev naklonjenih likom kawaii, zato vsako leto nastajajo skupine novih. Za vsakogar se najde nekaj - takšni, ki so videti ranljivi ali nežni in imajo nekakšno terapevtsko vlogo, so menda še posebej priljubljeni, poroča revija Japan+.

Mnoge trgovine na Japonskem tako donosno prodajajo izdelke iz papirja in druge reči, okrašene s temi prikupnimi liki (na primer opekače kruha, televizorje in celo kitare Fender Stratocaster), pogosto pa so zraven pripisani spodbudni izreki in sporočilca, namenjena olepševanju (po navadi precej delovnega in enoličnega) vsakdanjika Japoncev.

"Luškani" izdelki so na japonskem trgu (in tudi v drugih vzhodnoazijskih državah) izjemno popularni. Dva največja izdelovalca takšnega blaga sta Sanrio (Hello Kitty) in San-X (njihovi so liki Kogepan, Njan Njan Njanko in Rilakuma). Pri "luškanem" gre tudi za poseben modni slog posameznika, po navadi vključuje obleko, ki je videti, kot da je izdelana za majhne otroke, a v velikosti, primerni za odrasle. Pogosto so del takšne oprave pastelne barve, modni dodatki in igračke ali torbice z risanimi liki.

Luškano ali zgolj otročje?
Od 70. let naprej je "luškanost", kawaii, pomemben del japonske popularne kulture, zabave, oblačenja, hrane, igrač, osebnega videza, pa tudi obnašanja in kretenj. Ta pojav je še posebej zanimiv za tuje opazovalce, včasih pa skozi oči tujca kar čudaški, saj se na Japonskem pojavlja v zares širokem razponu situacij in pri populaciji, ki bi ji v drugih kulturah pripisali "otročje" obnašanje.

Kot kulturni pojav je "luškanost" na Japonskem vse večji del kulture in nacionalne identitete. To naj bi po besedah nekaterih strokovnjakov izviralo iz japonske ljubezni do harmonije, a niso vsi tako naklonjeni tej obsedenosti z "luškanim" - tudi del Japoncev (sicer so v manjšini) meni, da je to znak "infantilne miselnosti".

Letala, pošta, policija - vse luškano!
Elementi "luškanega" vas na Japonskem spremljajo na vsakem koraku, mnoga podjetja z maskotami predstavljajo svoje izdelke in storitve javnosti. Tako ni nič čudnega, če na letalu družbe All Nippon Airways zagledate podobo Pikačuja, lika iz serije Pokemon, prikupno opico Monkiči na zavitku kondomov, Hello Kitty pa je tako - povsod! Saj ni res, pa je - svojo "luškano" maskoto ima vsaka od 47 japonskih prefektur, tudi japonska pošta ima svojo, še policijske postaje so ponekod označene z risano maskoto.

Alenka Klun