S težavo, kako uskladiti dobre in slabe plati gostitve spring breaka, sta se v preteklosti spopadala že slovita Fort Lauderdale in Daytona Beach, v zadnjih letih pa je štafetno palico od njiju prejelo malo obmorsko mestece Panama City Beach, kamor se je letos s svojimi bikiniji, prenosnimi hladilniki in pivskimi sodi odkotalilo okoli 300.000 ameriških študentov.

Med njimi je bil tudi Lance Granata iz Michigana, ki ga je prav vsakoletni, tradicionalni spring break v Panama City Beachu privabil že trikrat. A letos je zaradi svojih vragolij kar dvakrat pristal v zaporu, potem ko so se tamkajšnje mestne oblasti odločile, da (s čim manj izgube dobičkonosnega posla) zajezijo razvrat, neizogibno povezan z vsakim krajem, ki ga imenujejo "svetovna prestolnica spring break".

"Želijo si mladoletnih pivcev, po drugi strani pa si jih ne želijo," paradoks novih ukrepov razlaga 20-letni Granata, ki so ga aretirali zaradi razbitega okna restavracije s hitro prehrano Subway in zaradi pitja alkohola, ki ga kot mladoletnik (v ZDA je meja 21 let) ne bi smel uživati. Mladenič obtožbe označuje kot "več kot nore".

Kriza vesti
S "krizo vesti", kako manevrirati med dobičkonosnim množičnim žuranjem mladih ter kršitvami zakona in težavami, ki sodijo zraven, se spopadajo vsa mesta, ki gostijo zloglasni spring break, v vseh svojih pohujšljivih razsežnostih morda najbolje upodobljen v filmu Spring Breakers iz leta 2012. Za Panama City Beach, kjer turizem prinese v blagajno dobro milijardo dolarjev letno, je dogodek ključnega pomena, zato se ga popolnoma odkrižati nočejo, so pa zdaj sprejeli nove zakone, da bi zajezili najhujše izgrede.
Marca morajo tako bari nehati točiti alkohol ob 2. uri zjutraj, kar je dve uri prej kot sicer. Vsi obiskovalci, ki bi želeli piti na plaži, morajo imeti pri sebi veljavne osebne dokumente, po novem pa sta prepovedana tudi priljubljena pijanska praksa kopanja globokih lukenj v pesku in seks na plaži. "Smo zelo konservativna skupnost," za Reuters razlaga pooblaščenec okrožja Bay Mike Thomas. "Imamo več cerkev kot barov. Ko dobiš tako maso razgrajaških ljudi, to meče slabo luč na našo skupnost."

Thomas je bil med tistimi, ki so podpirali neuspešen predlog tukajšnjega šerifa, da bi prepovedali alkohol na plaži, kjer se študenti igrajo najrazličnejše pivske igrice in sugestivno poplesavajo v pomanjkljivih oblekah.

"Če bi skušali to zatreti, bi ljudje verjetno šli kam drugam," modruje 18-letna Lacey Spence iz Tennesseeja med pitjem piva iz plastičnega kozarca. Lokalna mala podjetja se strinjajo. Tako torej pločevinke piva ostajajo v rokah tisočglave množice, zbrane na plaži na brezplačnem koncertu kantrizvezdnika Luka Bryana. "Če niste tu, da bi zažurali, lahko kar odvlečete svojo rit na kak drug spring break," vzklikne ob navdušenju množice.

513 aretacij
Le malo stran od glavne promenade je šerifov urad na plaži postavil dve celici na prostem, kjer so v prvih desetih dneh sezone spring breaka pridržali kar 513 oseb. Urad se mora vsakodnevno odzivati na več deset pritožb zaradi hrupa in opitih pešcev pred nočnimi klubi.

Zaradi zgoščenega prometa, v veliki meri povečanega zaradi množice najetih motorjev, je tudi prometnih nesreč precej več. Od leta 2007 se je število pritožb med spring breakom povečalo za 61 odstotkov, letos so morali enoto posebej za spring break okrepiti še s 40 policisti.

Največjo težavo pa naj bi pogosto predstavljal t. i. "100-mile club" (Klub 100 milj), kot domačini pravijo neštudentom iz bližnjih krajev, starih med 20 in 40 let, ki se pridružijo žurki v Panama City Beachu, mestu z 12.000 prebivalci, in "prežijo na spring breakerje".

Boj z mlini na veter
Florida se že dolgi bori z množicami razgrajajočih študentov, ki marca in aprila uživajo v soncu, morju in žurkah te ameriške zvezne države. Fort Lauderdale se je leta 1985, potem ko je kar 350.000 študentov popeljalo goloto in popivanje na nove ravni, odločil, da spring breakerji niso več dobrodošli.

Zabava se je zato preselila na floridsko vzhodno obalo v Daytono Beach, ki ji je navala postalo dovolj konec 90. let, ko je bilo kar nekaj primerov okajenih študentov, ki so padli z balkonov. Približno takrat je vroča postala Panama City Beach.

Mike Bennett, lastnik hotela, ki hkrati predseduje lokalnemu turističnemu svetu, gleda na vse skupaj pragmatično. Potem ko je bil primoran svoj hotel med zaspano zimsko sezono zapreti, je zdaj polno zaseden, sobe pa oddaja tudi za 1.000 dolarjev na teden - pa čeprav mora vsakodnevno odvažati iz njih vreče pločevink in razkajati vonj po marihuani. A tudi zanj ima spring break svojo ceno. "Verjamem v Jezusa," pove Bennett. "Zato se vsako leto ob tem času borim sam s sabo."