Če lahko kar koli razberemo iz informacij, ki v zadnjih dneh kapljajo od pristojnih organov in operaterjev posameznih držav, je – da se vsi strinjajo, da je turizem treba počasi zagnati, da pa nihče v resnici ne ve, kako naj bi bilo to v praksi.

Hrvaška, ki se je, kot kaže, prva odprla za slovenske dopustnike, se tako že pripravlja na turistično sezono, ki je naši sosedje, ki jim turizem predstavlja 20 odstotkov BDP-ja, nikakor niso pripravljeni odpisati.

Potem ko so odprli meje za tuje lastnike nepremičnin in plovil ter poslovneže, zdaj že pripravljajo turistično infrastrukturo. Hoteli, zasebni apartmaji, kampi in marine na Hrvaškem so namreč dobili priporočila epidemiologov za obratovanje v času epidemije novega koronavirusa. Strokovnjaki med drugim predlagajo vzdrževanje razdalje 1,5 metra, spodbujanje spletnih storitev in razkuževanje predmetov v hotelskih sobah.

Prav tako je treba razdaljo 1,5 metra uveljaviti v čakalnih vrstah in v vseh javnih prostorih pri postavitvah stolov, ležalnikov in senčnikov. Glede na predpisano fizično razdaljo je treba tudi omejiti število ljudi v prostoru. V navodilih za marine in kampe so ob tem zapisali priporočilo, naj se "v zaprtih prostorih hotelov nosijo zaščitne maske", medtem ko takšnega navodila ni za zasebne apartmaje.

Oblasti pričakujejo, da bodo slovenske turiste lahko sprejeli s 1. junijem, podobni dogovori potekajo z Avstrijci in Čehi. Po dozdajšnjih ukrepih bi sicer moral nato vsak slovenski dopustnik ob vrnitvi v domovino za teden dni v karanteno.

Bomo šli letos lahko v Italijo?

Na poletno sezono se pripravljajo tudi v Italiji, kjer je premier Giuseppe Conte sodržavljanom zagotovil, da ne bodo počitnikovali na balkonih. "Tega poletja ne bomo preživeli na balkonih in lepota Italije ne bo v karanteni. Lahko bomo šli na morje, v gore, uživali v svojih mestih," je dejal Conte prejšnji teden.

V Italiji je še vedno zaprta večina plaž, a v obalnih mestih razmišljajo, kako poleti zagotoviti medosebno razdaljo in druge varnostne ukrepe.

Trenutno še vedno ni jasno, ali bodo v Italijo letos lahko prišli tudi tuji turisti. In če, kdaj in kako.

S podobnim nejasnim položajem se spoprijemajo tudi v sosednji Španiji, za katero je, tako kot za Italijo, turizem ključnega pomena za gospodarstvo, hkrati pa imajo oboji to smolo, da sta bili njuni državi med najbolj prizadetimi v pandemiji, kar pomeni, da zdaj veljata za tvegani destinaciji. To bi lahko pomenilo, da bi njune meje ostale zaprte še kar nekaj časa oz. da bi bili ukrepi tako strogi, da bi s tem de facto ubili vsako upanje na prihod tujih turistov.

Ogromno nejasnosti, kdo sploh lahko letala uporablja

Vse skupaj nas kot potencialne turiste in letalske potnike postavlja pred nemogoč položaj: letalski promet se sprošča (Lufthansa naj bi z letališča Jožeta Pučnika spet letela od 1. junija, denimo), letalske vozovnice lahko brez težav že kupujemo po spletu, v zelo omejenem obsegu je mogoče celo spet leteti med celinami, in to po cenah vozovnic, primerljivih s tistimi pred krizo.

A kaj ko meje ostajajo zaprte oz. ni niti približno enotne politike glede vstopov tujcev niti znotraj EU-ja, kaj šele zunaj schengenskih meja. Argentina je, denimo, že pred časom napovedala, da do septembra ne bo sprejela v državo nikogar, v Kanadi pa kljub majhnemu številu okužb ne dovolijo niti poletov znotraj države, kaj šele iz tujine.

Samo predstavljamo si lahko kaos na letališčih, ko prispe tja potnik z veljavno vozovnico, pa ga bodo zavračali zaradi testov, ročne prtljage, povratnega datuma ali česa četrtega.

V Evropi tako ni natančno določeno, ali lahko letala uporabljajo le poslovneži za nujna potovanja, ali tisti, ki se vračajo domov, ali vsi.

A ker je v večini evropskih držav ob prihodu treba v karanteno, ki lahko traja tudi do 14 dni, potniki na letala najverjetneje stopajo le v nujnih primerih. Ker kateri turist bi izbral ali si lahko privošči, da bo po prihodu v denimo Španijo, preždel najprej obvezna dva tedna v samoizolaciji, brez možnosti izhodov, šele nato pa začel svoj dopust? Denimo, da bo ta trajal teden dni, po prihodu domov v Slovenijo, pa bo moral še za teden dni v karanteno. Skupno bo torej tak turist v teoriji porabil za teden dni počitnic mesec dni dopusta. Tega si verjetno ne more privoščiti ne finančno, ne časovno.

In če to obrnemo na turista v Sloveniji? V povprečju se turist pri nas zadrži zgolj 2,8 dneva. Se pravi v praksi denimo tri tedne karantene za tiste 2,8 dneva.

Testi, ki ne smejo biti starejši od 72 ur

Podobno obvezno 14-dnevno karanteno za vse prihode v državo je v torek odredila tudi Srbija. Druga možnost, ki jo je določil srbski krizni štab, je, da bodo v državo lahko vstopili tisti tuji državljani, ki bodo imeli največ 72 ur star negativen test na koronavirus.

Nekaj podobnega imajo v mislih tudi grške oblasti, pa tudi iz Evropske komisije prihajajo signali, da bi bili taki testi realna možnost. Grčija je prejšnji teden napovedala, da bi se 1. julija država, ki v turizmu zaposluje 25 odstotkov delovne sile in se je s koronavirusom spopadla izjemno uspešno, lahko odprla za turiste. A je ob tem premier Kiriakos Micotakis dejal, da pričakuje, da se bodo v tem času vzpostavili, če že ne mednarodni, pa vsaj evropski standardi glede protokolov v turizmu, pri čemer ima v mislih predvsem testiranja pred vkrcanjem na letala.

Ob tem se spet poraja več dilem. Ena je, da v številnih državah, vključno s Slovenijo, dejansko ni možnosti plačljivih testov za covid-19, testirajo pa te, samo če kažeš znake bolezni.

Tudi če bi bilo tako plačljivo testiranje vzpostavljeno, kaj to pomeni v praksi za nekoga, ki je službeno na poti večji del leta, pogosto pa med eno in drugo potjo ni v domovini niti tri dni. Se bo pri svojem zdravniku, kjer so pri nas vrste že tako dolge, oglašal dvakrat tedensko? Neizvedljivo.

Sorodna novica Letališče na Dunaju bo za 190 evrov opravljalo hitre teste na covid-19

Testi na letališčih za 190 evrov

Druga možnost, ki jo navajajo pristojne oblasti, so plačljivi testi na letališčih. Tako lahko na dunajskem letališču, denimo, potnik pred letenjem opravi hitri molekularno-biološki test. Rezultat je znan po dveh do treh urah, zanj pa je treba odšteti 190 evrov. Če je test negativen, mu v karanteno ni treba. Potniki ga lahko izvedejo tudi, če potrebujejo dokazilo v državi, v katero bodo namenjeni.

Za štiričlansko družino na poti v katero koli destinacijo to pomeni dodatnih 760 evrov. Glede na to, da je okoli 50 odstotkov okuženih nesimptomatičnih, kaj v praksi pomeni, če ima eden od članov družine pozitiven test?

Po drugi strani pa je, recimo, Islandija, ki je širjenje virusa uspešno zajezila, v torek sporočila, da namerava potnikom, ki bodo prispeli v državo, ponuditi test, da bi se tako izognili 14-dnevni karanteni. Testiranje bo na mednarodnem letališču Keflavik dostopno od najpozneje 15. junija, sprva pa bo stroške zanj krila država. Potniki bodo po oddaji vzorca lahko odšli v svoj hotel, če bo rezultat testa, ki bo znan še isti dan, pozitiven, pa bodo morali za 14 dni v karanteno.

Oblasti morajo še doreči podrobnosti, načeloma pa nameravajo čez nekaj časa od potnikov terjati povrnitev stroškov za testiranje. Tisti, ki bodo prispeli v državo, si bodo morali tudi naložiti in uporabljati uradno aplikacijo za sledenje okužbam, ki jo uporablja že 40 odstotkov prebivalcev Islandije.

Tudi do štiriurni postopki na letališčih?

In kako naj bi bil v tej "novi normalnosti" sploh videti letalski promet? Zagotovo bodo potniki in kabinsko osebje morali nositi zaščitne maske, a to je še najmanjša tegoba.

Dolg postopek se pričakuje že ob prijavi (check-in), pri čemer nekateri računajo, da bi lahko vse skupaj potnikom vzelo tudi do štiri ure, pri tem pa bi morali strogo upoštevati pravila medsebojne razdalje, prtljago in potnike bi razkužili, bilo bi vrst več, označeni razmiki pa tudi v čakalnicah, piše Forbes.

Med ukrepi, o katerih razmišljajo, je prepoved kabinske prtljage, VIP-salonov in konec samodejnih zvišanj potovalnih razredov. Poleg obveznih mask pa še kirurške rokavice, samoprijava, samostojno odlaganje prtljage, t. i. koronski potni listi za tiste, ki so virus preboleli (po iznajdbi cepiva naj bi se to zamenjalo z dokazilom o cepljenju), že omenjeni krvni testi na letališčih, merjenje temperature in celo posebni dezinfekcijski predori. Biometrija in brezstičnost na vsakem koraku bosta postali stalnici.

"Samo tiste, ki bodo "v kondiciji za letenje", bodo spustili na letala," napoveduje strateško podjetje za letalski promet SimpliFlying v svojem poročilu, v katerem so identificirali več kot 70 različnih območij potovanja potnika, za katera pričakujejo, da se bodo bodisi spremenila, bodisi povsem na novo postavila, vključno z UV-razkuževanjem prtljage.

Pred vsakim poletom in po njem bodo razkuževali tudi letalsko kabino in sedeže, kar pa se tiče obrokov med letenjem, naj bi jih na krajših poletih popolnoma črtali, medtem ko za daljše polete družbe razmišljajo o "lahkih okrepčilih". Pri Hong Kong Airlines so se že odločili, da hrane ne bodo več stregli.

Letenje s prostimi sredinskimi sedeži?

Še vedno ni določeno, ali bodo morali po novem ostati prosti sredinski sedeži, predvidevajo celo polovično zasedenost letal, čemur prevozniki ostro nasprotujejo. Takšna omejitev bi namreč še povečala osip potnikov, saj bodo letalske karte posledično zagotovo dražje, družbam pa pa ne bo prinašala zaslužka. A neke doslednosti tudi tu ni. Tako je ameriški United napovedal, da bodo sredinski sedeži prosti, a nedavna fotografija, ki jo je na Twitterju objavil eden od potnikov, prikazuje popolnoma zasedeno letalo.

Sorodna novica "Po štirih mesecih je napočil čas, da Evropa spet leti"

Najbolj na udaru bi bili nizkocenovniki, ki so bili do zdaj vajeni natrpati v svoja letala kar čim več potnikov, zato je izvršni direktor irskega letalskega nizkocenovnika Ryanair, Michael O'Leary, prejšnji mesec dejal, da njihova letala ne bodo spoštovala "idiotskih" pravil o varnostni razdalji. "Če bodo morali biti sredinski sedeži prosti, bo naš poslovni model uničen," je dejal. S takimi pravili se njihova letala v nebo ne bodo vrnila, je zatrdil.

V torek so vseeno sporočili, da nameravajo s 1. julijem vzpostaviti 90 odstotkov vseh linij. Maska bo obvezna od vstopa na letališče do izstopa, pred vkrcanjem bodo potnikom izmerili telesno temperaturo, na samem letalu pa bodo morali potniki kabinsko osebje prositi za uporabo sanitarij.

Odpiranje meja samo z dvostranskimi sporazumi?

Tudi o tem bo v Bruslju razpravljala Evropska komisija, ki naj bi predstavila načrt za pomoč turističnemu sektorju. Kot je razbrati iz osnutka dokumenta, do katerega se je v torek dokopala spletna stran Euractiv, bo komisija priporočila pristop ponovnega odpiranja meja po stopnjah, pri čemer bi posamezne države najprej odprle meje državljanom tistih držav s "podobnimi epidemiološkimi profili". Denimo, močno prizadeta Velika Britanija bi odprla meje s Francijo, ki ji virus prav tako ni prizanašal, relativno varna Slovenija pa Hrvaški.

Evropska komisija je sicer še prejšnji teden izrazila nelagodje glede "turističnih koridorjev", ko članice Unije sklepajo dvostranske sporazume za odpiranje meja za turiste ene in druge države. "Članice ne morejo odpirati meja za državljane ene države EU-ja, za druge pa ne," je dejala takrat komisarka EU-ja za notranje zadeve Ylva Johansson. Zdaj se zdi, da je komisija pripravljena sprejeti tudi tak dogovor, navaja Guardian.

In nekateri tovrstni dvostranski sporazumi se že sklepajo. Tako je avstrijski kancler Sebastian Kurz prejšnji teden napovedal, da namerava odpreti meje za obiskovalce iz "varnih držav", kot sta Nemčija in Češka. O odpiranju meje se dogovarjata tudi Nemčija in Francija. Estonija, Latvija in Litva bodo 15. maja odprla meje druga drugi, s tem pa ustvarile "baltski turistični mehurček".

O koridorjih z Grčijo se že pogovarjajo Nemčija, Avstrija, Izrael in Ciper, pa tudi njene balkanske sosede. Višji predstavniki EU-ja priznavajo, da ne morejo preprečiti vladam članic, da bi sklepale take dvo-ali tristranske dogovore, da pa ne podpirajo selektivne obravnave.

Do vrhunca poletne sezone naj bi potniki po EU-ju na interaktivnem zemljevidu vedeli, kakšni so pogoji potovanj v posamezno državo in kakšni so ukrepi na mejah.

Slovensko nebo spet odprto za potniški promet – toda letenje šele junija

Na ljubljanskem letališču se je v torek po slabih dveh mesecih znova sprostil mednarodni letalski potniški promet v Slovenijo – prvi potnik je bil prvi mož UEFE Aleksander Čeferin, ki je v Švico sicer potoval z zasebnim letalom. V družbi Fraport Slovenija so ob tem vse prevoznike, ki so leteli v Ljubljano, pozvali, da se izrečejo, kdaj bi lahko spet vzpostavili svoje polete.

Po poletnem voznem redu, ki je začel veljati 29. marca, torej sredi obdobja prepovedi rednih potniških poletov v državo, so bili predvideni poleti 17 prevoznikov na 22 destinacij v 15 državah.

Večina prevoznikov je sicer polete odpovedala do konca maja, zato vnovičnega zagona potniškega prometa ni pričakovati pred junijem. S 1. junijem naj bi 20 odstotkov svoje maksimalne zmogljivosti obnovila skupina Lufthansa.

V rezervacijskih sistemih treh družb iz skupine, ki so v zimski sezoni letele v Ljubljano, to je matične Lufthanse, švicarskega prevoznika Swiss in belgijskega Brussels Airlines, je tako že omogočena rezervacija poletov za junij na povezavah s Frankfurtom, Münchnom, Brusljem in Zürichom.

Srbski prevoznik Air Serbia bo letenje obnovil s 18. majem, na povezavi z Ljubljano pa bo začel leteti z junijem. Postopno naj bi polete z junijem zagnal tudi britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet.

Tudi Turkish Airlines, ki je bil sicer eden najdejavnejših tujih prevoznikov na ljubljanskem letališču in je v krizi prizemljil vsa letala, naj bi delovanje obnovil z junijem in jih postopno krepil v mesecih do oktobra. Finski Finnair in britanski British Airways sta za zdaj načrte o poletnih letih v Helsinke in na letališče Heathrow postavila na stran.

Večje oživljanje letalskega prometa na ljubljanskem letališču pričakujejo julija, ob tem pa v letalskem sektorju opozarjajo, da bo vnovična vzpostavitev letalskih linij odvisna od uspešnega spopadanja s koronavirusom po Evropi, olajšanja prehoda mej med članicami, uspeha pri oživljanju gospodarstva in zagonu turizma.

V preteklih dneh so se sicer na Brniku pospešeno pripravljali na vse ukrepe, tako da je letališče pripravljeno na varen sprejem potnikov in začetek dela. Ukrepi so jasni: že pred vstopom v terminal pregled letalskih kart, razkuževanje, obvezna maska. V čakalnicah označeni sedeži, kjer se sme sedeti. Delovna mesta zaposlenih zaščitena s steklom, na terminal lahko vstopajo samo potniki; spremljevalcem vstop ni dovoljen.

Dobrodošli v krasni novi svet potovanj?