Letos se je pohoda v prekrasnem vremenu udeležilo 96 ljudi, od tega se je večji del pohodnikov odločilo za krajšo, 12 km trajajočo pot iz Žužemberka do Dobrniča. Pohodniki, med katerimi so vsako leto tudi sorodniki Mare Rupena in člani Turističnega društva Žužemberk s predsednikom Kostevcem in tovarišem Šenico na čelu, so se na 4 ure trajajoči poti ustavili pri spomeniku NOB v Žužemberku, nato so prehodili vasi Cviblje in Reber ter se nato ustavili na krajšem odmoru pri družini Maver v vasi Vrtače. Nato jih je pot vodila do vasi Volčje jame, kjer je družina Bukovec na lepo obnovljeni stari dolenjski domačiji za vse pohodnike pripravila domače dobrote (kruh, krhlje, žganje in likerje ter čaj), ki so vsem neizmerno teknile. Po daljšem odmoru so pohodniki šli proti vinogradniški gorici Lisec, kjer so jih z liškim cvičkom pogostili člani Vinogradniškega društva Lisec. Nato je sledil se spust po gozdni poti in že so bili polni prijetnih vtisov v Dobrniču na prireditvi Srečanje protifašistične ženske zveze, katerih prva sekretarka je bila Mara Rupena.
V Dobrniču so si lahko obiskovalci ta dan v Kulturnem domu lahko ogledali spominsko sobo 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, razstavo likovnih del ter predstavitev nagrajenega projekta osnovnošolcev iz Dobrniča »Teče mi, teče vodica« o vodnih virih v Dobrniški dolini, Cerkev sv. Jurija in druge zanimivosti v kraju.
Sicer pa sta Evropski pešpoti E6 in E7 v Sloveniji del mreže enajstih pešpoti, ki prečkajo Evropo. Namen popotništva po evropskih pešpoteh je spoznavanje ljudi, krajev ter naravne in kulturne dediščine, predvsem pa povezovanje ljudi različnih narodov in kultur. Evropske pešpoti vabijo, da bi po njih hodili z ramo ob rami, zazrti v skupne cilje in sožitje, v dobro vseh. (Iz govora g. Toneta Lesnika ob otvoritvi poti leta 2003 v Dobrniču). Pot Mare Rupene je bila zasnovana v letu 2003 kot trajen spomin na l. 2003 umrlo Maro Rupena (častna občanka Občine Trebnje), ki je bila neumorna aktivistka za izboljšanje položaja kmečkih žensk in razvoj slovenskega podeželja, posebej manj razvitih območij Dolenjske. Po njeni zaslugi je bil prav na območju KS Dobrnič izpeljan odmeven FAO projekt za razvoj kmetijstva in podeželja (1985-1988), ki je pripomogel k izboljšanju infrastrukture Dobrniške doline, odstranjevanju kamenja s kmetijskih zemljišč in drugim investicijam na območju.
Fotografije s pohoda smo povezali v kratek filmček, ki si ga lahko ogledate na svetovnem spletu.

Lahko pa obiščite stran, kjer redno objavljamo filme z naših prireditev.
Vabimo vas, da se nam prihodnje leto na poti pridružite tudi vi in ne pozabite povabiti še svojih prijateljev in znancev. Veselimo se srečanja z vami!
Matjaž Glavan
KTD Dobrnič

Novico je napisal uporabnik glavan