Matevž Lenarčič je poletel proti severnemu polu. Foto: BoBo
Matevž Lenarčič je poletel proti severnemu polu. Foto: BoBo
Lenarčič predvideva, da bo imel na svoji tokratni odpravi osem do deset pristankov. Foto: www.worldgreenflight.com
Lenarčič poletel proti severnemu tečaju

Matevž Lenarčič je namreč začetek poti sprva predvidel za petek, vendar je moral zaradi stacionarne hladne fronte nad Alpami in slabe napovedi v Skandinaviji polet prestaviti na ponedeljek. "Nebo se je vendarle očistilo, in kaže, da bo čez Evropo šlo, kako bo čez Skandinavijo, pa bomo še videli," je pred vzletom povedal Lenarčič, ki tokrat namerava leteti do Tromsa na severu Norveške.

Lenarčič svoj podvig načrtuje v osmih do desetih etapah. Tako bo preletel Norveško, severni tečaj in Kanado ter se po Lindbergovi poti vrnil domov. Za polet na severni tečaj so morali v Pipistrelu letalo, s katerim je Lenarčič lani že obletel Zemljo, nekoliko prirediti in prilagoditi za mraz.

Slabo vreme bo največja ovira
Na skrajnem severu lahko ob slabem vremenu nastaja veliko ledu in v takšnih razmerah lahko zamrzne tudi letalo in z njim ni mogoče več leteti. "Razdalje so dolge in vreme se hitro spreminja," je svoje strahove razkril Lenarčič, ki za vremenske razmere na Arktiki nima niti natančnih podatkov, saj za to območje obstajajo le nenatančni vremenski modeli.

Letalo Virus SW je dolgo 6,5 metra in ima razpon kril 10,7 metra, prazno tehta 290 kilogramov in doseže največjo hitrost okrog 300 kilometrov na uro. "Letalo dobro poznam. Pipistrel je izdelal vrhunsko letalo, ki ima dober dolet," je poudaril Lenarčič.

Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je zagotovil, da so se v podjetju tudi tokrat potrudili, da lahko Lenarčič zaupa njihovemu letalu, prav tako kot oni zaupanju njemu, da ga bo varno pripeljal nazaj.

Meritve ogljika nad Arktiko
Lenarčičeva odprava ima tudi znanstveni pomen, saj bodo s pomočjo prototipa naprave za merjenje črnega ogljika, ki ga je razvilo podjetja Aerosol, med poletom izmerili koncentracijo drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko, ki je eno najbolj občutljivih področij na Zemlji.

Predstavnik Aerosola Griša Močnik je ob tem izrazil upanje, da bodo tako dobili pomembne znanstvene rezultate, s katerimi bodo ocenili, kako se planet segreva in kakšen je vpliv onesnaževalcev.

Oglejte si jutranje utrinke z Brnika.

Lenarčič poletel proti severnemu tečaju