Več delov bronastega kipa so v torek pripeljali v prestolnico, v naslednjih dneh pa jih bodo s pomočjo žerjava dvignili in sestavili. Sam kip je visok 12 metrov, a bo stal na desetmetrskem podstavku. Cena nove pridobitve, ki so jo izdelali v Firencah, je 5,3 milijona evrov, kip pa si je zamislila makedonska kiparka Valentina Stevkovska.

Komu pripada?
Čeprav vlada trdi, da je spomenik pomemben del prenove mestnega jedra, pa nekateri kritiki opozarjajo, da gre predvsem za razpihovanje nacionalizma in nepotrebno razsipnost, ki si je država z 32-odstotno brezposelnostjo ne bi smela privoščiti. Ogorčene nasprotnike pa ima kip Aleksandra Velikega tudi čez mejo, v Grčiji, saj si tudi ta država lasti velikega osvajalca.

Uradno ime kipa je Bojevnik na konju, a je že na prvi pogled jasno, da podoba prikazuje starodavnega voditelja Aleksandra Velikega, ki je bil rojen v Pelli na severu Grčije, do smrti pri 32 letih leta 323 pred našim štetjem pa mu je uspelo osvojiti območje celo do Himalaje.

Gruevski si želi še več kipov in simbolov
Odnose Aten in Skopja tako vse od osamosvojitve Makedonije drži v krču spor okoli imena države in pravic do dediščine pokrajine z istim imenom. Makedonski premier Nikola Gruevski je zato napovedal, da ima namen na vse najbolj obiskane in prometne točke v državi, kot so letališče, avtoceste, nogometni stadioni in tudi središče Skopja, postaviti simbole iz preteklosti, ki bi spomnili na bogato zgodovino države.

Balkanski sosedi še vedno nista razrešili tudi nesoglasij okoli imena Makedonija, kar nekdanjo jugoslovansko republiko ovira tudi na poti približevanja Nata in Evropske unije. Atene namreč vztrajajo, da si njena manjša in manj vplivna soseda po krivici prilašča pravice do starodavne preteklosti.