Lani oktobra je zaradi neprevidnosti obiskovalcev Kocbekov dom na Korošici pogorel do tal, pri tem pa so bili poškodovani trije tujci, ki so takrat v njem bivali. Nesreči je botrovalo nepazljivo ravnanje z vnetljivo tekočino, ki jo je 41-letna državljanka Poljske v prepričanju, da gre za vodo, želela prekuhati na plinskem štedilniku.

Na zvezi so takrat ocenili, da bo postavitev novega doma trajala dve leti in stala najmanj 400.000 evrov. Ker sredstva, ki jih je zveza dobila od zavarovalnice, niso zadoščala za sanacijo pogorelega doma, je bilo vodstvo za uresničitev obnove primorano sprejeti dodatne ukrepe.

Na včerajšnji redni letni skupščini Planinske zveze Slovenije (PZS) so ob potrditvi smernic za obdobje 2018–2022 predstavniki zveze sporočili, da bodo za gradnjo nove koče na Korošici odraslim članom članarino za leto 2019 povišali za en evro.

Zbrane je nagovoril tudi novoizvoljeni predsednik Jože Rovan, ki bo zvezo vodil naslednja štiri leta: "V novem vodstvu si bomo ob izkazani podpori predsednikov planinskih društev prizadevali za nadaljnje usklajene korake pri doseganju zastavljenih nalog. Čaka nas obilo dela, kar glede na to, da smo večinoma zaposleni in je delo v organih planinske zveze naša prostovoljna dejavnost, nikakor ne bo lahko."

Predsednik opozoril na vse večji obisk gora
Rovan je na čelu PZS-ja s skoraj soglasno podporo 145 delegatov nasledil Bojana Rotovnika. Kot gorski stražar, planinski vodnik, markacist in turnokolesarski vodnik je Rovan že desetletja vpet v delo zveze. Je tudi nekdanji podpredsednik Planinskega društva Ljubljana-Matica. Zaposlen je kot profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.

V nagovoru je novi predsednik znova opozoril, da se obisk gora in s tem obremenitev naravnega okolja povečuje: "Rojevajo se tudi nove športne panoge, zato je trezna presoja o tem, kaj lahko narava še prenese, za nas ključnega pomena. Posebno skrb bomo, kot že v preteklosti, posvečali usposabljanju članstva, saj lahko le tako dosežemo relativno varno izvajanje planinskih športnih dejavnosti." Člani PZS-ja so sicer na skupščini v Šoštanju tudi potrdili vsebinsko in finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora za leto 2017. Ta je v poročilu med drugim ugotovil, da vodstvo PZS-ja in strokovne službe prepoznava poslovna tveganja in ustrezno obvladuje finančni položaj.

Zveza je med programske smernice za obdobje 2018–2022 uvrstila povezovanje vsebin in dejavnosti ter nadgrajevanje programov dela, da bi dosegla celovitost planinstva na vseh ravneh planinske organizacije. Prav tako bo prilagodila poslovanje PZS-ja zahtevam sedanjega časa predvsem s preglednostjo poslovanja, razširjanjem elektronskega poslovanja in večjim vključevanjem zainteresirane javnosti v procese sprejemanja odločitev. Poleg tega namerava PZS povečati delež usposobljenih članov in s tem povečati varnost planinskih dejavnosti ter zmanjšati njihov škodljiv vpliv na gorsko naravo.