Turistični slogan Slovaške je Travel in Slovakia, good idea – Potovanje po Slovaški – dobra ideja. Britanski časnik Telegraph je ta slogan uvrstil med 10 najslabših na svetu, ker naj bi bil dolgočasen in staromoden. A naj vas ta britanska porogljivost ne odvrne od potovanja po Slovaški!

Splošno znano je, da ves svet zamenjuje Slovaško in Slovenijo. Zmeda je zaradi podobnosti v imenih: Republika Slovenija in Slovenská republika, slovenski jezik je slovenščina, slovaški pa slovenčina. Slovaščina je med vsemi zahodnoslovanskimi jeziki še najbolj podobna slovenščini, je pa zanimivo, da ima njihova abeceda kar 46 črk. Podobni sta si tudi zastavi obeh držav, obe imata vodoravne črte v rdeči, modri in beli barvi, drugačen je le grb, ki pa je pri obeh državah na levi strani. Celo veliki svetovni državniki pogosto ne razlikujejo med obema državama, npr. Bush in Berlusconi. Do neljubih dogodkov prihaja tudi na športnih in kulturnih prireditvah, kjer so že večkrat pomešali himni obeh držav.

Najbolj prepoznavna slovaška vas Čičmany
Čičmany je vasica, ki jo je na Slovaškem vsekakor vredno obiskati. Iz Bratislave je do kraja Čičmany 175 km, najhitreje se pride do tja po avtocesti prek Trnave in Trenčina, zadnjih 40 km je navadna cesta. Za vožnjo boste potrebovali dve uri. Druga možnost je vožnja po magistralni cesti iz Bratislave prek Nitre, od koder je do Čičmanov 180 km razdalje, vendar boste zaradi slabše ceste potrebovali vsaj tri ure vožnje. Iz Ljubljane do Bratislave je 425 km razdalje.

Od Bratislave do Trenčina so prostrana polja z žitom, sončnicami in koruzo. Zdi se, da je obdelan vsak košček slovaške zemlje. Kmalu za Trenčinom zavijemo z avtoceste in se nekaj časa vozimo po ozki vijugasti cesti skozi redke vasi, zaselke in skozi gozdove. Obcestna tabla Čičmany na začetku vasi oznanja: "Srce vas bo spet povleklo v Čičmany."

Čičmany so najbolj prepoznavna slovaška vasica, ki slovi kot slikovito etnografsko območje s starodavnimi ljudskimi običaji, folkloro, oblačili, vezeninami, predvsem pa s prav posebno vaško arhitekturo – poslikanimi hišami.

Nekaj vasi s poslikanimi hišami je tudi na Poljskem, najbolj znana je vas Zalipie blizu Krakova, vendar je tamkajšnji slog poslikav čisto drugačen in bolj barvit od dvobarvnega čičmanskega.

Z avtom je mogoče vasico prevoziti v nekaj minutah, najbolje pa je vas seveda občudovati peš. Na obeh straneh ceste stojijo poslikane hiške, ena lepša od druge. Ta ima krasen balkonček, druga čudovite rože na oknih. Geometrični vzorčki so vsepovsod in ne samo na hišah. Na cerkvenem zvoniku, na obcestnih tablah, na kapelici, pasji hiši, na občinski stavbi in na šoli. Še to hiško je treba poslikat, pa še to in naslednja je še bolj očarljiva …

Vas Čičmany, madžarsko Csicsmány, nemško Zimmermannshau, leži na 655 m n. v., v objemu hribov in ob izviru reke Rajčanke. Je najvišja vas v okrožju Žilina, ki šteje okrog 200 prebivalcev. Kraj se prvič omenja že l. 1272 (Cziczman). Vas je na prvi pogled videti, kot da se je čas ni dotaknil in da je takšna kot pred sto leti. Pa ni tako!

Pred velikim požarom l. 1921 in po njem
Vas je utrpela kar tri velike požare: l. 1907, l. 1921 in l. 1945, ki so vsi vplivali na videz vasi. Najbolj uničujoč požar je vas zajel l. 1921. V prvih dveh požarih je izgubilo svoje domove 94 družin, v drugem požaru l. 1921 pa je zgorelo kar 160 hiš.

Danes je v vasi 136 še ohranjenih črnih lesenih hiš, poslikanih in okrašenih s tradicionalnimi belimi poslikavami. Hiše so večina od l. 1921 dalje, od velikega požara. Država je takrat velikodušno pomagala pri obnovi vasi. Največ zaslug za obnovo vasi ima slovaški arhitekt Dušan Jurković (1868–1946), ki je ponesel slavo vasi Čičmany v svet. L. 1895 je vas predstavil na etnografski razstavi v Pragi. Po uničujočem požaru l. 1921 je bila vas rekonstruirana ravno na podlagi njegovih številnih fotografij. Arhitekt je tudi sodeloval pri izdelavi projektov za hiše, ki so bile zgrajene na novo po velikem požaru. Prav zaradi njegovih neutrudnih prizadevanj za varovanje kulturne in arhitekturne vaške dediščine se je ohranil videz nekaterih najstarejših hiš, čeprav so pogorele v požaru.

V vasi je danes registriranih kot kulturni spomenik le 32 hiš, od tega so ohranjene samo tri hiše izpred časa velikega požara l. 1921. Cela vas je spomeniško zaščitena in v njej veljajo zelo ostri pogoji za kakršne koli gradbene posege v zunanji videz stavb. Vsak, ki želi kupiti ali obnoviti katero od lesenih hiš, mora pri obnovi upoštevati stroga pravila ohranjanja zgodovinske dediščine.

L. 1977 je bila vas Čičmany razglašena za spomenik ljudske arhitekture, je pa tudi na čakalni listi na seznamu svetovne kulturne dediščine.

Vaški muzej
V vasi deluje Muzej ljudske arhitekture, ki spada pod Považské muzej iz Žiline. V njem si je mogoče ogledati zgodovino vasi in običajev ter bogato zbirko tradicionalnih oblačil, narodnih noš, obutve in delovnih orodij. Muzej se nahaja v Radenovi hiši iz l. 1924. Vstopnina za muzej stane 2 evra, vodenje po muzeju je v slovaščini, za večje skupine pa tudi v angleščini in nemščini.

Uslužbenke nam, čeprav nismo najavljeni in smo manjša skupina, prijazno pojasni nekaj stvari v angleščini in nas popelje na ogled hiše št. 42, imenovane Mlin, ki je bila zgrajena l. 1913 na mestu nekdanjega mlina. Hiša št. 42 spada v sklop muzeja in velja za najstarejšo hišo v vasi. Njena notranjost prikazuje tradicionalno življenje na vasi. V takšni majhni hiši, ki je imela dva dneva prostora, ki sta bila hkrati spalnica in dnevna soba, ter skupno kuhinjo, je včasih živelo tudi po 5 družin s 15–20 člani.

V vasi sta dve trgovini s spominki, v katerih prodajajo predmete, okrašene z motivi, ki so na hiškah. Motivi so na majčkah, hlačah, jopicah, kapah, rutah, nogavicah, torbicah, okrasnih blazinah, keramiki, skratka vsepovsod.

Kurja ritka in drugi vzorčki
Prve poslikave na hišah so nastale pred približno 200 leti in so delo preprostih vaških žensk, in ne umetnikov. Ženske so vogale hiš prvotno okrasile z blatom, kasneje pa z apnom, da bi s tem zaščitile les pred sončnimi žarki, dežjem in drugimi vremenskimi vplivi, pa tudi da bi odganjale zle duhove. Poslikave so se z vogalov hiš sčasoma preselile na celotna pročelja hiš, pa tudi na druge objekte. Danes uporabljajo za poslikave sodobnejše barve in ne več blata in apna, vzorci pa so še vedno izključno beli na temni leseni podlagi.

Ženske so motive in vzorčke za poslikave črpale iz bogate zakladnice narodnih vezenin, s katerimi so krasile oblačila, slike, prte in druge uporabne predmete. Vsak vzorček ima svoje ime. Najbolj posrečeno ime ima vzorček kurja ritka, druga imena pa so še: vrtinci, ovnovi rogovi, divje kljuke, peresa, petelin in zvezde. Vzorci so največkrat geometrični, večkrat pa so upodobljeni tudi motivi živali (petelin, jelen ….) in motivi srca, zvezde, rož in križa. Sploh petelin je zelo priljubljen motiv tako na vezeninah kot tudi na pročeljih hiš.

Vas je dobesedno preplavljena z ljudsko umetnostjo. V njej niso ohranjene le ljubke hiške, temveč tudi ljudska glasba, posebne narodne noše, maske in vaški ponarodeli plesi.

V vasi je šola in nekaj gostiln in prenočitvenih zmogljivosti tipa B & B. V zimskem času a so v okolici urejena smučišča (ski center Javorinka). Na majhni vzpetini sredi vasi stoji cerkev Sv. Križa iz l. 1669, ki je spomenik državnega pomena.

Čičmanski ornamenti vsepovsod
Čičmanske ornamente so ponesli v svet slovaški športniki, saj so le-ti upodobljeni na športnih oblačilih udeležencev olimpijskih iger. Prvič so slovaški športniki nosili ta oblačila na poletnih OI v Londonu l. 2012, nato na zimskih OI v Sočiju l. 2014 ter tudi na naslednjih.

Čičmanski vzorci se pojavijo celo na bankomatih. Že zunanjost bankomatov je okrašena po čičmansko. Ko vtakneš v bankomat bančno kartico, se izpiše naslednja misel:

Uživajo mladi, uživajo stari,
petje, smeh in veselje – vse je v redu,
danes je praznik naše tradicije,
folklora je dediščina in dar nove generacije.

Na tem območju so bili vedno trdi pogoji za življenje, ljudje so se množično odseljevali v tujino, predvsem v Francijo, Nemčijo in v Ameriko. Ime vasi je verjetno izpeljano iz slovaške besede čičman, ki pomeni drvarja, ki med delom povzroča hrup, nekateri pa menijo, da ime izvira iz sanskrta in pomeni hribovsko vas.

Viera Benková in knjiga o vasi Čičmany
Pred kratkim je izšla knjiga o vasi Čičmany, ki jo je napisala Viera Benková, pisateljica iz Bačkega Petrovca iz Vojvodine. Pisateljica, prevajalka, novinarka in urednica, rojena l. 1939, ima svoje korenine v vasi Čičmany. Njena knjiga Tri ženske, dva moška in jaz je družinska saga iz njene vasi, iz katere izhajata njena starša.

Viera Benková predstavlja povezovalni most med Slovaško in Vojvodino, je članica društva književnikov obeh držav. O sebi in svoji vasi pove: "Izviram iz Vojvodine, iz Bačkega Petrovca. Moj oče je bil Slovak Pavel Benko, mama pa Čičmanka Katarina Koterec. Starša sta se srečala in spoznala na začasnem delu v Franciji v davnih 30. letih, po I. svetovni vojni. Mama se je nato preselila v Bački Petrovac, na Slovaškem pa je imela sestre in staro mamo. Od l. 1947 sem večkrat obiskala mamino rojstno vas Čičmany. Pred dvema letoma mi je Združenje slovaških piscev iz Bratislave izdalo roman – družinsko sago o Čičmanih. Številni Čičmanci so migrirali v Francijo, Belgijo in Ameriko. Vračali so se in obnavljali stare hiše. V tisti vasi so vsi več rodov živeli po starih slovanskih običajih: neveste, snahe in tašče s snahami in otroki v manjši hiški, včasih jih je bilo tudi 15, vsi pa so upoštevali in spoštovali besede staroste. To so bili kot staroslovanski dedje, modri, polni zgodb. Govorilo se je, da so pred 1200 leti pribežali pred Turki z Balkana prvi čičmanski rodovi. Naselili so se v balkanskih planinah in po njih in po njihovem vodji – dedu Čiči, so jih imenovali Čičmani. Tako pravi ljudsko izročilo, čeprav zgodovinarji pravijo, da je ime vasi povezano s sanskrtom in pomeni hribovsko vas. Moja knjiga o vasi Čičmany žal ni prevedena v noben drug jezik, izšla je le v slovaškem jeziku, čeprav bi bila zanimiva tudi za srbske in druge bralce."

Geometrijski vzorci na lesenih hišah so torej ponesli slavo te skromne hribovske vasice Čičmany po vsem svetu. Pa vendar vas ni muzej, ni skansen in muzej na prostem, temveč v teh hišah živijo ljudje, vsak s svojo življenjsko zgodbo. Vas je ostala ena redkih nedotaknjenih vasi na območju Evrope, ki je ohranila lokalni ljudski slog arhitekture in živo tradicijo, na katero so Čičmanci še kako ponosni.