Š

460 stanovanj, apartmajev in vil, 121 privezov, 25 trgovin, restavracije ter bar na plaži. Gre za edinstven projekt v Evropi, pri katerem je bil na območju današnje marine izveden pet metrov globok izkop, ki so ga z zapolnili z morjem.

V Sesljanu živeči Francesco Lupparelli, eden od arhitektov filmske kulise mesta, ki je nastalo tako rekoč iz nič, v Portu Piccolu še nima svojega stanovanja. Za kvadratni meter apartmajev je namreč treba odšteti tudi do sedem tisoč evrov. So pa med kupci presenetljivo tudi Slovenci. "To je bil ogromen projekt, pri katerem arhitekt v ospredje ne sme postavljati svojega ega. Spremenili smo obliko pokrajine, preoblikovali klife, nasadili drevesa in v umetni zaliv kamnoloma pripeljali še morsko vodo, zaradi česar se je spremenila mikroklima. Ohranili pa smo preprosto mediteransko zasnovo hiš."

Celotna naložba projekta bo znašala več kot pol milijarde evrov. Porto Piccolo je namreč v tem času še vedno gradbišče. Dokončujejo center dobrega počutja, kongresne kapacitete in hotel s petimi zvezdicami, ki je povezan s prestižno ameriško verigo Starwood in je prvi takšen na območju Furlanije - Julijske krajine. In v tamkajšnji trgovini ponujajo zanimivo bero krajevnih izdelkov slovenskih vinarjev, sirarjev in suhomesnih pridelovalcev. Vodilni so namreč ugotovili, da je prednost luksuznega naselja ravno stik z okolico. Mesto v nekdanjem kamnolomu tako postaja priložnost tudi za sodelovanje s slovenskimi turističnimi delavci v občini Devin-Nabrežina. Se vam pa prav z vrha luksuznega naselja pogled odpira na zgodovinsko slovensko obalo, prav do kraških pečin Devinskega gradu, kjer je Rilke pričel pisati znamenite Devinske elegije.

Obiranje kakijev
Ekipa oddaje Na lepše je na slovenski strani obirala tudi kakije oziroma zlata jabolka. Gre za dogodek, ki zadnja leta vse bolj postaja tudi del turistične ponudbe. Kakiji izvorno prihajajo iz osrednje Kitajske, v Sloveniji pa so jih pričeli gojiti pred prvo svetovno vojno. Pri nas se jih največ pridela na strunjanskih kmetijah, ki se letos veselijo ene boljših letin. Lani je bila bera katastrofalna, predvsem zaradi toče in deževnega poletja. Strunjanske kmetije so letos skupaj pridelale kar okrog 150 ton kakijev. Eden večjih strunjanskih pridelovalcev, Franco Giassi, imenovan tudi kralj kakijev, je na več kot dveh hektarjih pridelal okrog štirideset ton kakijev. Pri njem prevladuje naša stara sorta tipo, našli pa boste tudi sorte rojo brillante in hachiya.

Turistična borza v Londonu
Za konec pa še skok v London, kjer v začetku novembra poteka štiridnevni svetovni turistični sejem, ki sodi med največje na svetu. Tokratnega se je udeležilo več kot 1200 razstavljavcev z najrazličnejših koncev sveta. Sejemsko vzdušje so tokrat nekoliko zasenčili dogodki v egipčanskem turističnem letovišču Šarm el Šejk. A kot so prepričani slovenski turistični delavci, je naša država med najvarnejšimi na svetu. To je tudi eden izmed razlogov za povečanje obiska tujih gostov v Sloveniji. Osrednji partner nastopa Slovenije na letošnji svetovni turistični borzi WTM London je bil Turizem Ljubljana s sloganom Ljubljana - zelena prestolnica Evrope 2016 in spremljevalno temo Okusi Ljubljane. Britanski trg s štirimi odstotki prihodov predstavlja peti najpomembnejši trg slovenskega turizma. Med najpriljubljenejšimi kraji gostov iz Velike Britanije so že tradicionalno gorske občine, vse več pa se jih poleg Ljubljane odloča tudi za slovenska naravna zdravilišča. So pa britanski gostje glede na dolžino bivanja med tujimi turisti za Rusi in Nizozemci uvrščajo na tretje mesto, s povprečno dobo bivanja treh dni.

Kljub oglaševanju slovenske turistične ponudbe na britanskem trgu pa veliki organizatorji počitnic Slovenije ne uvrščajo v svoje kataloge. "Velike britanske agencije imajo zakupljene svoje hotele na španski obali. Tja letijo s svojimi letali in to je njihov klasični produkt, v katerega vlagajo tudi večino svojih sredstev," je mnenja Tine Murn, predstavnik turistične pisarne STO v Londonu. Naša država je v svetovnem merilu še vedno premalo prepoznavna. Težava so preslabe letalske povezave. Med Združenim kraljestvom in Slovenijo letijo v glavnem nizkocenovni letalski prevozniki, to pa zapira pot prestižnim britanskim gostom, pa tudi tistim, ki za svoja potovanja uporabljajo povezave z londonskimi letališči. So pa Britanci po mnenju slovenskih turističnih delavcev turisti z najglobljo denarnico.

Marjana Grčman, TV Slovenija