Predvsem Kanin je po besedah koordinatorja jamarskih raziskav na Kaninu Bogomirja Remškarja zanimiv, ker bi tam lahko odkrili ene najglobljih jam na svetu. Ponekod so vhodi v jame težko dostopni, na Kaninu pa je raziskovanje podzemnih jam olajšano zaradi krožne kabinske žičnice, ki jamarje in njihovo težko opremo pripelje na vrh gore.

Kaninsko pogorje je prepredeno s številnimi brezni, globokimi tudi do 1500 metrov. Ne le nova jama, ki so jo odkrili leta 2012 in jo poimenovali Macola, tudi druge bi lahko dosegle kar 1700 metrov globine, kar bi jih uvrstilo med najgloblje jame na svetu. V Sloveniji je s 1502 metroma trenutno najgloblja jama Čehi 2 na Rombonskih podih in je sedma najgloblja jama na svetu.

Vznemirljiva odkritja na raziskovalnih taborih
Slovenski in tuji jamarji raziskujejo jame na Kaninu že vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja, od leta 2009 pa pripravljajo poletne raziskovalne tabore. Vztrajno raziskovanje vsako leto prinese nekaj novih dosežkov, najdenih vhodov v jame ali odkritih novih delov v že znanih jamah. Letošnji tabor, ki je potekal v zadnjih julijskih in prvih avgustovskih dneh, je prinesel nova odkritja v jami Macola.

"Razpoko, skozi je močno pihalo, smo našli že leta 2012. Prepih je glavni pokazatelj, da se za njim skriva velika jama. Takrat smo vhod v jamo Macola razširili in še isto leto prišli nekje do globine 100 metrov. Tam smo naleteli na ožine in na vsakem od naslednjih raziskovalnih taborov smo te ožine širili in se spuščali vedno globlje," je povedal Remškar.

Lani so v jami Macola prišli do globine 450 metrov, na letošnjem poletnem raziskovanju pa so v večji podzemni dvorani na 500 metrih globine našli vhod v brezno, ki je s 493 metri eno najglobljih notranjih brezen na svetu.

"Ob začetku letošnjega tabora na Kaninu smo bili vsi nekoliko vznemirjeni, saj smo pričakovali večjo globino tega brezna, kar se je izkazalo za upravičeno. Na sedmih akcijah smo dosegli dno te velike vertikale v jami in ob tem prišli do globine 1000 metrov, ki je v jami nekakšna globinska meja in pokazatelj velike jame," je povedal Remškar.

Pri dobrih 1000 metrih globine pa se je jama končala. Vendar so jamarji med plezanjem v breznu našli nekaj rovov, za katere upajo, da jih bodo pripeljali do vzporednih brezen in ta v še večje globine kaninskega podzemlja.

Največja vertikala na svetu v Vrtiglavici
Notranje brezno v jami Macola je sedmo najgloblje brezno na svetu. V Sloveniji imamo sicer največjo vertikalo na svetu, to je brezno s 643 metri globine v jami Vrtiglavica, v jami Pod velbom pa meri notranja vertikala nekaj več kot 500 metrov. "Vse te tri jame so na Kaninu, ki je tako zaradi teh globokih notranjih brezen postal ena najbolj zanimivih jamarskih lokacij na svetu. Prav zato bi lahko rekel, da je raziskovanje jam na Kaninu šele nekje na začetku," je še dejal Remškar.

V visokogorju nad reko Sočo sicer leži tudi najdaljša slovenska jama, jamski sistem Migovec, katerega rovi po letošnjih odkritjih skupno merijo že več kot 40 kilometrov. Druga zanimiva lokacija za jamarje je Korošica v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer se prav tako intenzivno raziskuje. Potencialne in zanimive jame pa je po Remškarjevem mnenju pričakovati še na Kaninskih podih, Komni, Kriških podih: "Kanin je zanimiv predvsem zato, ker ima največji globinski potencial, saj so vhodi v brezna zelo visoko in izviri voda zelo nizko. Zato je tam pričakovati, da bo katera izmed jam dosegla tudi 1700 metrov globine," je sklenil koordinator jamarskih raziskovanj na Kaninu.