V oči je zbodel poštni urad, ki so jo arhitekti zgradili zgolj z materiali, ki so bili tako majhni, da so jih lahko prevažali z vlakcem. Manjši objekt za potrebe poštnega urada so zgradili leta 1899 za potrebe poštnega urada. Po dosegljivih informacijah je to najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki sta ga svetovna poštna zveza in avstrijska pošta leta 1901 vključili v seznam poštnih uradov.

Podatki o številu poslanih razglednic so vredni občudovanja. Leta 1909 je bilo na binkoštni ponedeljek v jami 12.000 obiskovalcev, ki so v treh urah odposlali 37.000 razglednic. Leta 1911 so za binkošte odposlali 75.000 razglednic, ob Marijinem vnebovzetju istega leta pa še 47.800 razglednic.

Poštni urad v jami je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. V njem so delali štirje poštni uradniki. Pred urad so postavili pet miz z nadstreškom, kjer so obiskovalci lahko pisali razglednice ne da bi jim nanje padale kapljice iz stropa jame. Leta 1911 so med poletno sezono dnevno prodali med 6000 in 11.000 razglednic.

Danes je v Koncertni dvorani urejena razstava o 112-letni zgodovini podzemnega poštnega urada. Obiskovalci lahko kupijo razglednice in posebne znamke z motivi Postojnske jame. Na voljo je tudi razglednica s fotografijo prvega podzemnega poštnega urada na svetu, ki je bila objavljena v dunajskem časniku leta 1911, je zapisano na uradni spletni strani Postojnske jame.

Postojnska jama v nenavadni družbi
Slovenska posebnost je pristala v družbi vinarske kleti Antinori. Gre za klet, ta se skriva v zavetju toskanskih hribov. Od zunaj je videti zgolj terasa restavracije, kjer lahko obiskovalci občudujejo vinogradniško pokrajino. Izpostavili so tudi dve portugalski posebnosti. Prvo je parkirišče pod zemljo v Cascaisu, ki ga prekriva trg D. Diogo de Menezes. Površino prekrivajo črte, ki so osvetljene z led-lučmi. Te spominjajo na stare navigacijske zemljevide. Drugo pa je prazgodovinska apnenčasta jama Gruta do Escoural, ki jo krasi železno stopnišče.

Pozornost je vzbudilo tudi podatkovni središče v Stockholmu, ki je pravzaprav nekdanje zaklonišče, urejenega za primer jedrskega napada. V kompleksu so celo slapovi in rastlinjaki. Švica se lahko pohvali z zasebnim domom, ki je ugnezden v Alpe. Gostje morajo prehoditi 21 metrov dolgi tunel, preden pridejo v domovanje. Neopažen ni ostal niti dvorec guvernerja iz Tennesseeja. V kleti je namreč celo dvorišče, kjer prirejajo najrazličnejše dogodke.