“Zadnja večja prenova se je zgodila pred četrtletjem. Čas je, da avenijo popeljemo v 21. stoletje in nazaj privabimo Parižane,” pojasnjuje Jean Noel Reinhardt, predsednik mestnega odbora. Razpokani pločniki, promet in drevesa, ki se bojujejo za preživetje, so nove značilnosti nekdaj ene najlepših avenij. “Elizejske poljane so postale kraj, ki povzema težave, s katerimi se srečujejo mesta po vsem svetu: onesnaženost, promet, turizem in potrošništvo,” pojasnjuje arhitekt Philippe Chiambaretta. "Bile so zasnovane za ljudi, ne kot luksuzna avenija. Postati morajo ekološke, ​​zaželene in vključujoče," še dodaja Chiambaretta.

Velikopotezni načrti, ki bodo zahtevali tako državne kot tudi zasebne naložbe, vključujejo vsaj polovično zmanjšanje prostora za vozila, ustvarjanje predorov s krošnjami dreves in spodbujanje bolj estetske uporabe komercialnih prostorov.

Izzvenela slava

Elizejske poljane so bile prvotno široko sprehajališče, z nasadom breskev ob vsaki strani. Oblikoval jih je Andre Le Notre, vrtnar takratnega kralja Ludvika XIV., ki je sprehajališče poimenoval Grand Cours. Leta 1709 se je razširilo in preimenovalo v Champs-Elysees. Do konca stoletja je postalo priljubljeno mesto za sprehode in piknike.

Danes je avenija znana po dragih kavarnah, luksuznih trgovinah, prodajalnah vrhunskih avtomobilov in visokih najemninah, pravzaprav enih najvišjih na svetu. “Velikokrat je imenovana za eno najlepših avenij, vendar ljudje, ki vsak dan delamo tukaj, nismo več tako prepričani o tej trditvi. Elizejske poljane dnevno obišče vse več obiskovalcev, tuja podjetja se bojujejo za sedež na ulici, za nas, Francoze pa je slava avenije že izzvenela,” je povedal predsednik mestnega odbora.

Samo lepe sanje?

Predlogi za prenovo so še v zgodnji fazi, pred začetkom del pa potrebujejo odobritev pariških oblasti, ki bodo poskrbele tudi za naložbe. Mestna hiša ni želela komentirati načrtov, ki jih je pripravil odbor. Tiskovna predstavnica pariške mestne hiše pravi, da bi se lahko nekaj načrtovanega dela začelo šele po volitvah prihodnjega leta, širši projekt pa bi moral počakati do konca olimpijskih iger leta 2024. “Urejanje Elizejskih poljan ne bo spremenilo pariškega okolja. Morali bi razmišljati na veliko, o vsem okolju, ne samo o Elizejskih poljanah," še dodaja tiskovna predstavnica.

Avenija je vsako nedeljo v mesecu že zaprta za promet, mestne oblasti pa so ob drevoredu nedavno dodale tudi kolesarki pas. Futuristične skice, ki prikazujejo Slavolok zmage, obkrožen s peskom in vodo, pa bodo verjetno ostale samo lepe sanje.