Največ nesreč v gorah se je zgodilo zaradi zdrsov, kar 42-krat, veliko pa je tudi primerov nepoznavanja terena in nezadostne pripravljenosti. V sedmih primerih se je nesreča končala tragično.

V prihajajočih poletnih mesecih pa gorski reševalci kot navadno pričakujejo še večji obisk gora, zato je strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi na današnji novinarski konferenci podal nekaj osnovnih priporočil za takšne izlete.

V ne prevelik nahrbtnik poleg hrane in pijače po njegovih besedah sodijo tudi prva pomoč, čelna svetilka, kapa in rokavice ter t. i. astronavtska folija za zaščito morebitnega poškodovanega pred vremenskimi vplivi.

Planinski čevlji naj ne bodo pretežki, a naj imajo trden podplat. Za visokogorje so še vedno najprimernejši gojzarji, saj zaščitijo gležnje in prste pred morebitnimi poškodbami, je pojasnil. Sploh za pohode v visokogorje sta zelo priporočljiva tudi čelada in samovarovalni komplet.

Ne pozabite na zavarovanje!
Na pot v gore se odpravljamo navsezgodaj, ob četrti ali peti zjutraj, da se tako izognemo hujši vročini in morebitnim popoldanskim nevihtam. Če se tja odpravljamo z otroki, pot prilagodimo njim, svetuje Šerkezi. Za kronične bolnike pa velja, naj se pred potjo posvetujejo z zdravnikom, saj specifične razmere v gorah lahko okrepijo bolezensko stanje.

Šerkezi je ob tem posebej pozval planince, ki se odpravljajo v tuje gore, naj si uredijo zavarovanje. Obstajajo namreč primeri, ko so se gorniki poškodovali, nato pa morali v kratkem času pokriti stroške oskrbe v višini celo do 7000 evrov.

Želijo biti na voljo tistim, ki jih zares potrebujejo
V poletnih mesecih so sicer ekipe gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na brniškem letališču v stalni pripravljenosti. Redno dežurstvo poteka že od 2. junija in bo trajalo do 1. oktobra - v juliju in avgustu vse dni v tednu, sicer pa od ponedeljka do nedelje, je dodal Robert Kralj s posebne policijske enote za gorsko enoto policije in pomočnik vodje letalske policijske enote.

Kot je pojasnil, v času poletnega dežurstva ekipe opravijo okoli 140 posredovanj, kar je več kot tretjina vseh posredovanj v gorah.

Pri tem je po njegovih besedah skrb vzbujajoče, da se povečuje število reševanj tistih, ki v gore odhajajo fizično in psihično nepripravljeni, ali takšnih, ki se izgubljajo po brezpotjih. To za kar nekaj časa zavzame reševalno ekipo, ki bi bila sicer lahko na voljo tistim, ki so res v življenjski nevarnosti, je opomnil. Tudi zaradi teh bodo policisti gorske enote tudi letos opravili vrsto preventivnih aktivnosti.

Ne mahajte v pozdrav
V primeru poškodbe je sicer za reševalce bistveno, da dobijo informacijo o kraju, številu poškodovanih in o primernosti vremenskih razmer za helikoptersko reševanje. Posebej pa je Kralj planince pozval, naj reševalnemu helikopterju ne mahajo v pozdrav, saj s tem lahko zavedejo reševalno ekipo, ki bi lahko sklepala, da mahajoči sporočajo, kje je poškodovanec.

V reševanje poškodovanih in obolelih v slovenskih gorah se vključuje tudi Slovenska vojska. Stotnik Aljoša Kirbiš, ki pilotira helikopter Bell 412, je med drugim pojasnil, da so letos v ta namen posredovali že 36-krat.

Reševalcem bo sicer odslej delo lajšal tudi program Saros, ki zagotavlja reliefni vpogled na planinske poti tudi tam, kjer jih sicer prerašča gozd. Obiskovalcem na drugi strani pa bo lahko v pomoč brezplačni poučni strip z naslovom Gorska medicina za vsakogar, ki bralcu predstavi nevarnosti za zdravje, ki jih skriva gorski svet, in tudi preventivne dejavnosti.