Tam smo pustili avtomobil in se po prijetni, široki, precej ravninski poti odpravili proti Krnici. Ker pot ne zahteva nikakršnega napora, so se nam pridružili tudi najmlajši. Na poti, ki večino časa vodi o reki Pišnici, smo si od daleč lahko ogledali tudi Kekčevo kočo, zadnji del poti pa teče po gozdu.

Hoja v eno smer je trajala približno eno uro, na koncu poti pa smo se okrepčali v Koči v Krnici. Kočo obdajajo mogočne gore, kar pomeni, da je Krnica lahko tudi izhodišče za zahtevnejše vzpone na Razor, Škrlatico ali Prisank.

Naša skupina planincev se ni vrnila po isti poti, temveč smo ubrali pot z malo vzpona, ki nas je vodila do Mihovega doma na cesti na Vršič. V dolino smo se potem vrnili po cesti, pot pa smo si krajšali z občasnimi potkami, ki potekajo med posameznimi ovinki ceste. Trajala je malo dlje, vendar pa nam vrnitev mimo Mihovega doma ni vzel več kot dve uri in pol.

Tisti, ki jim ni bilo do vzpona, so se vrnili po isti poti, kot so prišli. Vendar pa nobena različica izleta ni tako naporna, da ne bi bil to prijeten družinski izlet za konec tedna.

A. M.