Ob primorski avtocesti nad Razdrtim se dviga privlačni primorski osamelec Nanos, ki ga lahko osvojimo že v dobri uri zmerne hoje. Za nagrado se lahko naužijemo čudovitega razgleda in izvrstnega čaja v planinski koči. Če imamo še malce sreče z vremenom, se lahko še pošteno ogrejemo v poznojesenskem soncu.

Led s planine vozili v Trst
Nanoška planota z višino od 900 do 1300m predstavlja prvo oviro zahodnim in jugozahodnim vetrovom. Prek pobočja Nanosa piha tudi izredno močan veter iz severovzhodne smeri, imenovan burja. Ta pogosto doseže hitrosti prek 150 km/h. Zaradi teh vetrov je veliko padavin predvsem v hladni polovici leta. Te padavine v obliki snega se prek vsega leta zadržujejo v kraških breznih in domačini jim pravijo "ledeniki". Iz njih so še do leta 1960 vozili in prodajali led v Vipavo in Trst. Ti ledeniki in brezna (najglobje ima 218 m) so zdaj razglašeni za naravno dediščino.

Izjemen razgled po Primorski in Notranjski
Pobočje Nanosa strmo pada proti jugu, vzhodu in zahodu. Zaradi tega je od tu odličen pregled na velik del Primorske in Notranjske. Vrh Pleša je že dolgo znan kot zanimiva razgledna točka in tako tudi predstavlja odlično lokacijo za oddajanje radijskih valov. Prav tako je Nanos zanimiv po bližnji Postojnski jami, slovenski planinski transverzali, velikem številu različnih zdravilnih zelišč, prav tako so tu našle domovanja še nekatere redke divje živali in tehniki RTV Slovenije.

Nanos je visoka kraška gozdna planota, ki leži 50 km jugozahodno od glavnega mesta Slovenije. Najstarejše kamnine v Sloveniji so stare od 300 do 350 milijonov let. Na te plasti so narinjeni kredni apnenci, ki so začeli nastajati pred 130 milijoni let in v tem času je začel nastajati masiv Nanosa. O zanimivi geološki zgodovini Nanosa pričajo številni fosilni ostanki rastlin, školjk in živali, ki jih zlahka opazimo v kamninah, po katerih nas vodi pot iz oz. na Nanos.

S. J.