V visokogorju in ponekod v sredogorju je že sneg, predvsem na severnih pobočjih in nad 2.000 metri. Temperature se ponoči marsikje spustijo pod ničlo in s tem posledično tla zamrznejo - led se skriva med suho travo in listjem. V tem času so dnevi krajši, številne planinske koče so zaprte, dodaten dejavnik pa je sneg in posledično z njim snežni plazovi in nizke temperature.

Statistika gorskih nesreč GRZS-ja in nesreče s smrtnim izidom v zadnjem obdobju naj bodo vsem v spomin in opomin, da se v gore odpravijo načrtovano, pripravljeno in odgovorno, pozivajo pri PZS-ju.

Uporaba cepina in derez v zimskem času (poleg obvezne opreme, ki mora biti v vsakem nahrbtniku), ne glede na sneg v gorah, je obvezna, zato morata biti v vsakem nahrbtniku.

T. i. verige, derezice, žabice …, ki so namenjene hoji po zasneženih in poledenelih gozdnih cestah in pomrznjenih tleh v urbanih okoljih, niso primerna zamenjava za klasične pohodne dereze z 12 zobmi in so nevarne, če se uporabljajo v gorah oz. tam, kjer teren tega ne dopušča.

Svetujejo tudi uporabo čelade, sploh tam, kjer planinske poti potekajo pod stenami in je nevarnost padajočega kamenja, in po meliščih, kjer je povečana možnost proženja kamenja drugih obiskovalcev.

Sestavni del opreme je lavinski trojček, sestavljen iz žolne, sonde in aluminijaste lopate. Priporočilo mednarodne organizacije za reševanje IKAR je tudi, da naj bo lavinska žolna digitalna, triantenska in imeti mora gumb za označevanje v primeru več zasutih oseb. Če ste pogostejši obiskovalec gora v zimskem času, je priporočljivo razmisliti tudi o uporabi nahrbtnika z zračnim balonom.

Naj vas ne zavedejo objave in lepe fotografije na družbenih omrežjih in spletnih straneh, še pravijo na PZS-ju, saj gre za subjektivno oceno. Preverjene informacije lahko dobite na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije ter v tiskanih edicijah (planinski vodniki, planinski zemljevidi …).