Čeprav na Gorjancih, gozdnatem pobočju, ki se južno od Novega mesta dviguje tik ob meji s Hrvaško, vedno primanjkuje vode, boste nekje na sredini pobočja, tam kjer apnenec zamenjajo nepropustne kamnine, našli vrsto studencev, med katerimi je najznamenitejši Gospodična.

Bistri studenec pomladil grofico
Po pripovedovanju in prepričanju "Podgurcov" voda iz izvira prinaša večno mladost. Zgodba izvira še iz časov mogočnega Mehovega gradu, ki so ga srboriti kmetje požgali med vseslovenskim kmečkim uporom v daljnem 16. stoletju. No, zgodba o studencu se je dogajala še pred tem. Mehovska gospa je nevarno zbolela in je ležala sedem let in sedem mesecev, ko ji je klatež prinesel čudežen koren, s pomočjo katerega se je lahko sprehodila po čudovitih Gorjancih. Ko je zajela vodo prav v osrčju gozda je dokončno ozdravela in se pomlajena vrnila domov k presrečnemu gospodu. Grof in grofica sta se kmalu razveselila težko pričakovanega naraščaja, zaradi česar sta podgorskim kmetom pripravila tako nepozabno gostijo, da so nekateri še dandanes siti in pijani.

Po mladost ali golaž?
Če boste sredi poletja prišli do popolnoma posušenega izvira, ne obupajte – v planinskem domu, ki stoji le nekaj metrov nad izvirom, vas čaka izvrsten divjačinski golaž, ki ga prijazen oskrbnik postreže v kruhovih skodelicah. Ob tem pa si lahko dušo privežete z enim izmed skoraj 30 različnih žganj - od ananasa do poti v nebesa.

Gorjanci so prepredeni z markiranimi potmi, do Gospodične je najbližje, a tudi najstrmeje iz Gabrij, bolj leni pa se lahko do doma tudi pripeljete - na vrhu prelaza Vahta zavijete na gozdno pot in po 20 minutah ste že v osrčju bajeslovnih Gorjancev.

T. G.