10. avgusta 1896 so slovesno odprli Triglavsko kočo na Kredarici, 120 let pozneje je koča povsem drugačna, a vseeno ostaja simbol slovenstva. Foto: BoBo
10. avgusta 1896 so slovesno odprli Triglavsko kočo na Kredarici, 120 let pozneje je koča povsem drugačna, a vseeno ostaja simbol slovenstva. Foto: BoBo
Kredarica
Brez gorniških pesmi na današnji slovesnosti seveda ne gre. Foto: RTV SLO

Zjutraj je na Kredarici in Triglavu močno pihalo, a to številnih planincev ni zmotilo, da se ne bi povzpeli na vrh. "Vsak Slovenec pozna Kredarico, to je sinonim slovenskega gorništva, najbolj znana koča, najvišje ležeča koča, ikona," je povedal eden izmed pohodnikov, ki so se danes odpravili na Triglav.

Ob današnji poti na Triglav so planince na treh najbolj priljubljenih izhodiščnih točkah - Aljažev dom v Vratih, Kovinarska koča v Krmi, Rudno polje - pričakale biorazgradljive vrečke Očistimo naše gore. Vse pohodnike so pozvali, da se s čiščenjem pridružijo akciji in poleg lepih doživetij v dolino odnesejo tudi svoje smeti.

Kredarica je tudi pomembna postojanka tako za gorske reševalce, meteorologe, vojake. Meteorološka postaja tako neprekinjeno deluje že 60 let. "Prav je, da ima tako lepa dežela, kot je Slovenija, tako pomembno točko, ki jo ljubitelji planin obiščejo tudi pozimi, in da je tu 60-letni zapis meteoroloških podatkov," je povedal meteorološki opazovalec Marjan Zidarič.

Načrte za planinsko postojanko, kot jo poznamo danes, je leta 1981 zasnoval Milan Žepič, ki je povedal, da je koča z leti ohranila dušo.

Danes ima Triglavski dom 341 ležišč, ki so poleti skoraj vsak dan zasedena. "Vikendi so povsem polni, sploh v juliju, avgustu in septembru, sploh nimamo prostora za rezervacije," so povedali v koči.

Dom v dobri sezoni obišče okoli 40.000 planincev, število nočitev pa se giblje med 10.000 in 12.000. Obisk je odvisen predvsem od vremenskih razmer v visokogorju v juliju, avgustu in septembru, ko se na Triglav odpravi največ ljudi.

Proslava ob slovenski gorniški pesmi
Tudi na slovesen dan je Triglavski dom na Kredarici nabito poln. Program uradne proslave je skromen, zbrane je nagovoril predsednik planinske zveze Bojan Rotovnik, sledil je krajši kulturni program, sestavljen predvsem iz slovenske gorniške pesmi s citrami. Organizatorji na slovesnost namenoma niso vabili politikov in morebitnih drugih pomembnežev, saj so, kot so povedali, na Kredarico povabili prave prijatelje Kredarice ne glede na funkcijo ali poklic, ki ga opravljajo.

Prireditev je bila načrtovana že za 10. avgust, ko je minevalo natanko 120 let od odprtja koče, vendar so jo takrat zaradi slabega vremena prestavili na september.

Dom na Kredarici je najvišja slovenska planinska postojanka, saj stoji na nadmorski višini 2515 metrov. Prvo kočo na Kredarici so na zemlji, ki jo je kupil dovški župnik Jakob Aljaž, slavnostno odprli 10. avgusta 1896.

120 let Triglavskega doma na Kredarici
120 let zavetišča pod Triglavom
120 let Triglavskega doma na Kredarici
120 let zavetišča pod Triglavom