Tehnična ekipa markacistov Planinske zveze Slovenije (PZS), ki skrbi za razvejano mrežo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti, je sicer podobne akcije poleti izvedla že na zahtevni poti s Krnske škrbine na Batognico, zelo zahtevnem delu Kopiščarjeve poti na Prisojnik in zelo zahtevni planinski poti s Kredarice na Triglav.

Od 10.000 kilometrov planinskih poti po slovenskem visokogorju je 449 kilometrov zahtevnih in 225 kilometrov zelo zahtevnih poti, preostale so kategorizirane kot lahke.

Kot je povedal predstavnik PZS-ja Albin Žnidarčič, markacisti na zahtevnih in zlasti zelo zahtevnih planinskih poteh delajo pod posebnimi pogoji. Med delom so varovani, vpeti v skalo in upravljajo težke vrtalke in druge stroje. Zaradi tega je njihova okretnost zmanjšana in če se nanje z višje točke sproži kamenje, se nimajo časa umakniti.

Zapore planinskih poti v času delovnih akcij na teh poteh so nujne za varnost tako markacistov kot planincev, ki se po njih gibljejo. V času del poti niso primerno varovane, poleg tega se na določenih delih markacistom ni mogoče izogniti.

Lansko leto zaradi žleda izjemno zahtevno
Lani so skrbniki poti delu na planinskih poteh posvetili približno 41.200 prostovoljnih ur. Visoko številko je po pojasnilih Katarine Kotnik iz PZS-ja mogoče med drugim pripisati posledicam žledoloma februarja 2014, ki bodo vidne še dolgoročno.

"Zaradi razredčenega gozda ima podrast idealne pogoje za razraščanje, zato redno čiščenje in markiranje vzameta več časa. Zaradi zmanjšane količine dreves, ki bi s koreninskim sistemom zadrževale zemljo, se je povečala nevarnost erozije in zato marsikje markacistom naložila zahtevnejša dela z dodatno erozijsko zaščito in odstranjevanjem padlih dreves s poti. Poleg tega so gozdove napadli podlubniki. Taka drevesa morajo lastniki gozdov odstraniti. Marsikje letos poteka sečnja gozdov, zaradi česar lahko kje zmanjka kakšna markacija," je dejala Kotnika.

Planinske poti v Sloveniji so močno razširjene in pogosto uporabljene, saj je planinarjenje ena izmed najbolj razširjenih oblik rekreativne dejavnosti v Sloveniji. Poleg tega planinske poti predstavljajo tudi pomemben del slovenske turistične ponudbe, saj mnogi tujci obiskujejo Slovenijo ravno zaradi našega gorskega sveta in ohranjene narave, ki jo lahko na najmanj moteč način obiščejo ravno na planinskih poteh.

Zaradi vseh teh razlogov v PZS-ju menijo, da bi morala država čim prej urediti sistemsko financiranje vsaj materialnih stroškov vzdrževanja mreže lahkih planinskih poti, pri zelo zahtevnih oz. zavarovanih planinskih poteh pa aktivno sodelovati pri zagotavljanju pogojev za njihovo dolgoročno vzdrževanje. V planinski organizaciji vzdrževanje planinskih poti opravljamo na prostovoljni osnovi, ne zmoremo pa dolgoročno zagotavljati vseh potrebnih finančnih sredstev, opozarja predsednik PZS-ja Bojan Rotovnik.