V tednu ob 200-letnici odkritja najlepših delov Postojnske jame so v koncertni dvorani odprli prenovljen spominski peron Luke Čeča.

Ob veliki proslavi, ki se napoveduje za konec jeseni, je predsednik upravnega odbora Marjan Batagelj za letos naznanil nove projekte, ki, kot pravi, dvigajo merila slovenskega turizma.

Zasluge za odkritje najlepših delov Postojnske jame so več let zmotno pripisovali postojnskemu okrožnemu blagajniku – Löwengreifu. Ker je bil njihov pravi odkritelj, svetilničar Luka Čeč, vseskozi zapostavljen, so se v Postojnski jami odločili, da jubilejno leto začnejo z odprtjem spominskega perona, poimenovanega po njem. To je bil prvi v nizu dogodkov, s katerimi bodo ob jubileju počastili Čeča in njegovo odkritje.

Lepotica se je prebudila
Do zdaj po Čeču ni bila poimenovana niti ena stvar, nanj je spominjala le spominska plošča pred njegovo hišo. "Čeč je zaznamoval postojnski turizem, on je tvorec našega turizma," je poudaril Batagelj.

Odprtje perona je zaznamoval znameniti vlakec, ki je pripeljal iz rova in pretrgal otvoritveni trak.

"Lepotica se je prebudila," je dahnil Batagelj in ob simboličnem dogodku nagradil tudi legendo Postojnske jame z najdaljšim delovnim stažem, vodnika Ivana Franka. V 40 letih Frankovega službovanja je v Postojnsko jamo vstopilo že več kot 25 milijonov občudovalcev.

Čeprav je bil v jami že najmanj 13.000-krat, ostaja "Frenk", kot mu pravijo sodelavci, do nje spoštljiv: "Če nam je nekaj dano, ni samo naše, temveč se moramo obnašati, kot da je od vseh!"

Arhitektura naj poudari naravno lepoto
"Obnova perona je bila nujna," je bil ob prikazu starega perona, ki ni ustrezal estetskim standardom jame, odločen Batagelj.

"Razmišljali smo, kako bi naredili nekaj, da ljudje ne bi niti opazili, da je. Nastal je peron, ki izraža podrejenost jami, jama pa je najlepša, ko je v temi. Takrat je žal ne vidimo, zato je prikrita svetloba tisto vodilo, zaradi katerega radi hodimo v jamo," je povedal.

Batageljeve misli ob odprtju nove postaje dopolnjuje izjava arhitekta Nikija Motoha, češ da "koncept arhitekture v jami ne more in ne sme kljubovati energiji in doživetju, temveč mora diskretno in prilagojeno ustrezati duhu naravnega okolja".

Edina stvar, ki jo je človek v Postojnski jami dodal, je svetloba, ki naravi omogoča, da svoje bogastvo deli z obiskovalcem. "Jama je kraljica, človeški poseg – še tako navdihujoč – pa naj ostane sekundarnega pomena," končuje Motoh.

Prenovljeni peron je zdaj povsem drugačen od starega, z drugačnim ambientom, boljšo akustiko in osvetlitvijo v podobi človeških ribic, za nameček pa so za gradnjo uporabili ekološko prijazne materiale.

Kot je povedal Batagelj, bo peron Luke Čeča zdaj ostal v novi podobi 40-50 let, bodo pa po peronu kmalu zapeljali novi vlakci, a v enaki podobi. Zdajšnji vlakci so stari skoraj pol stoletja.

Pogled v prihodnost
Poslovanje Postojnske jame je bilo v preteklem letu najboljše v zgodovini njenega turističnega razvoja, rezultati pa tudi letos že po četrtini leta kažejo, da je jamo obiskalo kar 20 odstotkov več obiskovalcev kot lani (trg v vzponu je Azija), tako da Batagelj že napoveduje nove rekorde.

In njegove ambicije so velike: poleti bodo v hotelu Jama odprli muzej prisluškovanja in razširili velneško ponudbo s speleoterapijo, julija pa Batagelj na Jezerskem, ki je med prvo in drugo svetovno vojno veljalo za "slovenski Davois", odpira luksuzni hotel Planinka.

"Marsikdo ni obravnaval turizma kot resno gospodarsko dejavnost, jaz pa sem jo," je na predstavitvi brez lažne skromnosti še pribil Batagelj.

Jesen bo obarvana z osrednjo proslavo ob 200-letnici odkritja Postojnske jame, za leto 2021 načrtujejo tudi promenado slavnih, Pošta Slovenija pa bo izdala priložnostno znamko s Postojnsko jamo.