Grad ima kar 365 sob. Foto: RTV SLO
Grad ima kar 365 sob. Foto: RTV SLO
Grad Goričko
Grad je razloženo naselje na naplavini dolin potoka Grad in po številnih z gozdovi poraščenih slemenih, od koder se ponujajo lepi razgledi. Foto: RTV SLO
Grad Goričko
Energetsko zelo močan je tudi izvir studenca v gozdu, južno od gradu. Foto: RTV SLO
Grad Goričko
Prikaz žganjekuhe. Foto: RTV SLO

Izlet po tem delu naše domovine si je vredno popestriti še z ogledom bližnje okolice s starim mlinom na Dolnjih Slavečih, z izvirom mineralne vode, s številnimi evangeličanskimi in katoliškimi cerkvami ali s starimi prekmurskimi »cimpračami«. Narava je tod ostala še precej neokrnjena. Prijetni borovi gozdovi hladijo vse številnejše kolesarje, mešani gozdovi privabljajo ljubitelje nabiranja gob, gozdnih sadežev in kostanjev ali pa le sprehajalce po kateri od učnih poti.

Obiskovalcem je na razpolago bogata gostinska ponudba. Vse od vinotočev, turističnih kmetij pa do gostišč s pravo, domačo goričansko jedačo in pijačo, z goričanskimi (beri: obilnimi) porcijami teh seveda.

Skrivnostno, najobsežnejše grajsko poslopje v Sloveniji
Grad je postal znan vse številnejšim obiskovalcem po graščini, ki je najobsežnejši fevdalni grajski kompleks v Sloveniji. Čeprav ga viri prvič omenjajo leta 1275, je grad zagotovo obstajal že leta 1208. V zasnovi se kažejo elementi srednjeveškega grajskega jedra, vendar kaže celota baročno podobo iz 17. stoletja. Ima tudi ogromne kleti in ječe. Najlepši del je bil na jugozahodni strani, kjer se je bohotil stanovanjski del s stekleno teraso in cvetličnim vrtom z ribnikom in vodnjakom, ki je služil za dopolnitev udobja grajske gospode.

Zadnje dozidave gradu so bile po turških vpadih in nemirih. Zunaj grajskega poslopja je še v skalo vklesan vodnjak, kjer je v hladu gostih krošenj in ozke dolinice čutiti tudi »hladni in mračni« občutek takratnega življenja.

Srednjeveški grad obdaja drevesno zelo bogat angleški park. Nanj se nanaša dosti legend. Po eni naj bi neki graščak vsako noč spal v drugi sobi, druga pravi, da naj bi se ponoči med grajskim zidovjem »srečnež« srečal le s prijaznimi duhovi, da je na grajskem dvorišču zakopana zlata zmajeva krona. Po zgledu številnih žena iz zgodovine je neka grofica hotela ohraniti mladostno svežino in lepoto s kopanjem v krvi mladih deklet. Na obronkih zaselka Kaniža je grobnica grajskih velikašev, imenovana Kripta, ki je služila pokopu grajskih velikašev.

Bioenergetske točke
Na grajskem dvorišču je zelo močno energetsko sevanje, ki blagodejno vpliva na človeka in zdravi številne bolezni. Središče moči je na štoru posekanega drevesa. Z dvajsetminutnim postankom na tem mestu je mogoče zdraviti bolezni srca, ožilja in dihalnih poti. Južno od tod, ob smrekah, se pojavljajo vibracije, ki pomagajo zdraviti bolezni sečil in spolnih organov, jugovzhodno od središča moči pa za izboljšanje vida. Na severni strani se ustavljajo tisti, ki imajo probleme s kožo.

Halloween po »grâčko«
Gre za odlično pripravljeno predstavitev mračnega srednjega veka s čarovnicami, čarodeji, z duhovi in zmaji. Množici ljudi se predstavijo čarovnice s kuhanjem zvarkov in napojev, ki jih bolj ali manj (ne)uspešno dajejo oz. prodajajo nesrečnežem v pokušanje, izbor naj čarovnice, prihod glavnega čarodeja, podelitev čarovniških nagrad; sledi lov na čarovnico, sojenje, obsodba in sežig na grmadi.

Dogajanje spremlja glasba in številne srednjeveške stojnice dajejo pristnost z domačimi jedmi in s pijačo, spominki, z otroškimi delavnicami za izrezovanje buč, s čarovniškim gozdom in z labirintom. Nešteto bakel, buč in ogromno čarovnic pa popestri noč čarovnic. Iz lokalne prireditve je postala turistična atrakcija, ki vsako leto privablja večje število obiskovalcev in spodbuja organizatorje k njeni kakovosti in izvirnosti.

Naselje Grad je dostopno z regionalne ceste v Černelavcih ali Mačkovcih ter s ceste Gederovci-Rogaševci z odcepom blizu Pertoče.

K. G.