Izvira na 313 metrih nadmorske višine na hrvaški strani v Gorskem kotarju pod Risnjakom v bližini Osilnice, kjer se vanjo izlije mejna reka Čabranka. Izvir Kolpe je kraški in je globok skoraj 80 metrov. Sprva je njena soteska ozka in globoka, a se postopoma širi in se pri Gribljah razširi v ravnino. Kolpa nato teče po ravnini vse do svojega izliva v Savo.

Ko pride do Osilnice, je njen kanjon globok skoraj 100 metrov, nato se breg zniža na dobrih 20 metrov in se polagoma niža vse do Gribelj. Pri Osilnici je zaradi razgibanih jurskih in krednih sten ter pečin njena dolina najlepša in najbolj slikovita. Pri Kostelu se reka razširi in poglobi. Na slovenski strani je v tem predelu okrog 30 manjših naselij. Največje naselje na slovenski strani je Fara, na hrvaški strani pa Brod.

Grad Kastel varuje dolino
Na koncu tega dela nad Kostelsko dolino stoji nekdanji trg in grad Kostel. Slikovito staro trško obzidano naselje tik pod nekdaj mogočnim, utrjenim gradom je bilo prvič omenjeno leta 1336 in je bilo sprva last Ortenburžanov. V času turških vpadov je pod gradom nastal trg, ki so ga Francozi leta 1809 požgali. Grad se je ohranil do druge svetovne vojne; dolgo je že razvalina, zdaj pa ga delno obnavljajo.

Z obeh strani se v Kolpo zlivajo kraški izviri in obrhi, ki podzemno pritekajo izpod Snežnika, Risnjaka, Gorskega kotarja, Kočevske Reke, južnega dela Kočevskega Roga in Bele krajine. Največji pritok na slovenski strani je reka Lahinja, ki se v Kolpo zlije z leve strani pri Primostku.

Pri Ozlju stoji hidroelektrarna, ne grad
Reka kmalu za Metliko zapusti mejo med državama in teče po hrvaškem ozemlju skozi Karlovac in se pri Sisku zlije s Savo. V Karlovcu se v Kolpo z desne izliva Korana, malo kasneje pa še levi pritok Kupčina. Sicer pa je na hrvaški strani pri Ozlju tudi hidroelektrarna Munjara, ki je bila zgrajena leta 1908. Ko jo prvič zagledamo, dobimo občutek, da tam stoji čudovit grad, zgrajen v neoromanskem slogu. Toda to je le občutek.

Kolpa je še dokaj nedotaknjena, slikovita in turistično zanimiva reka. Je zelo pestra, primerna za rekreacijo in ribolov.

S čolni lahko prepotujemo skoraj ves njen tok, v poletnih mesecih je primerna za plavanje, saj se temperatura vode – če je vreme konstantno toplo – lahko dvigne tudi do 30 stopinj Celzija. Kolpa je v gornjem toku primerna za kopanje mesec dni, v spodnjem toku pa dobra dva meseca.

Ob Kolpi je več kotičkov, primernih za kampiranje
Ob reki je možno tudi taborjenje, saj se ob njenem bregu v gozdovih skriva še veliko neokrnjenih kotičkov, kjer si lahko postavite šotor. Seveda so ob Kolpi tudi kampi – najbolj znani so v Starem trgu, na Vinici in v Podzemlju. Seveda se lahko, če vas zanima jamarstvo, spustite v kakšno od kraških jam, ki so v bližini reke. In če boste imeli srečo, boste morda ugledali črno človeško ribico.

Ob Kolpi je tako na slovenski kot hrvaški strani kar precej mlinov, žag in kovačij, ki pa so skoraj vse že opuščene. Reko pregrajuje več kot 50 jezov, preko katerih se je vredno - ko dežuje - spustiti v kajaku ali kanuju.

V Kolpi je 26 avtohtonih vrst rib
Če ste strasten ribič in boste v vodo vrgli trnek, si boste lahko za večerjo privoščili postrv, klena ali soma. Sicer pa je v reki kar 26 avtohtonih vrst rib.

Ob reki gnezdi tudi okrog 20 parov sivih čapelj, najdemo pa tudi nekaj vider, ki so ena od najbolj ogroženih vrst evropskih sesalcev. Lahko pa lepote Kolpe in sveta ob njej spoznavate tudi s kolesom. V Beli krajini je del ozemlja ob Kolpi od Starega trga do Fučkovcev proglašen za Krajinski park Kolpa in obsega 6.500 hektarjev površine.

E. S.