Če ste se na martinovo soboto zbudili prepozno ali pa vas vremenska napoved ni navdušila za pohod po 20 kilometrov dolgi poti med dolenjskimi vinogradi, potem ste verjetno ta praznik vina proslavili zvečer. Zdaj pa si lahko ogledate, kaj neki je gnalo ljudi, ki so vseeno vzeli pot pod noge in - nekateri bolj, drugi manj - zagnano krenili po poti, ki je navdihnila Levstikov literarni program.

Nekateri prvič, veliko tudi že dvajsetič, vsi pa so izkoristili hladno jesensko jutro, ki se je končalo s proslavo na Čatežu. In lahko so preverili, ali še drži, kar je zapisal Levstik: "Dolenjec ga pa ne pije nikoli tako rad kakor jeseni; nikoli se mu ga tako malo ne smili."

M. P.