Značilnost vodnikov naše krovne planinske organizacije je, da v enciklopedičnem načinu sistematično opisujejo določena gorska območja – od najenostavnejših markiranih poti do zahtevnih brezpotij in celo lažjih plezalnih smeri. Vodniki PZS-ja so tako primerni za planince začetnike kot najbolj izkušene stezosledce in ljubitelje brezpotij.

Vodnik Julijske Alpe: skupini Mangarta in Jalovca se tako osredotoča na severozahodni del vzhodnih Julijskih Alp. V vodniku je opisanih kar 124 gorskih vrhov, od katerih so nekateri na ta način opisani prvič, vodnik pa prinaša tudi vrsto novosti in upošteva sedanje razmere na pobočjih gora. Za lažjo orientacijo je dodanih 21 črno-belih slik z vrisanimi potmi, vodnik pa je namenjen tako ljubiteljem priljubljenih poti kot tudi pravim gorskim sladokuscem, ki v gorah iščejo samoto. Avtor vodnika, ki so ga mnogi že težko pričakovali, je Jože Drab.

Vodnik Zahodne Julijske Alpe pa prinaša tudi opise iz zamejskega dela Zahodnih Julijcev. Avtor vodnika je Klemen Janša, poznavalci pa pravijo, da tako natančnega opisa tamkajšnjih vrhov nimajo niti Italijani. V vodniku so zajeti hribi, ki so med Slovenci vedno bolj priljubljeni, poleg opisov dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža pa so tudi nekatera malo znana območja, ki so tako prvič predstavljena v slovenščini.

Še zlasti alpiniste in plezalce pa bo razveselila tretja, dopolnjena in popravljena izdaja plezalnega vodnika Repov Kot, Kamniška Bistrica avtorjev Toneta Golnarja, Silvija Morojneja in Bojana Pollaka, ki je izšla po 22 letih. V tem času so alpinisti preplezali čez 60 novih smeri, v vodniku pa jih je opisanih okrog 300, ob tem je tudi okrog 100 smeri v plezališčih, dodani pa so tudi turni smuki.

Planinska zveza je predstavila tudi dobrodošlo novost - prve tri plastificirane planinske zemljevide v merilu 1:50.000, in sicer: Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke – osrednji del. Ti zemljevidi so obstojnejši od papirnatih, so neobčutljivi na vlago in sonce, zaradi rež med posameznimi deli, ki so potrebne za zgibanje pa je z njih orientacija z vrha nekoliko težja. Prav zato Planinska zveza ostaja še tudi pri papirnatih zemljevidih, generalni sekretar PZS-ja Matej Planko pa je napovedal, da bodo letos izšli še trije plastificirani zemljevidi v merilu 1:25.000. PZS namerava v prihodnjih letih obnoviti celotno zbirko planinskih zemljevidov Slovenije. Pri tem velja poudariti, da z nakupom teh zemljevidov pripomoremo tudi pri zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti ter vzdrževanje njihovega katastra.

Za letošnjo planinsko sezono je Planinska založba pripravila tudi že težko pričakovano novost za najmlajše in njihove starše. Urška Stritar, Karmen Usar, Natalija Marovt in Urška Stritar Kučuk so pripravile Planinski zabavnik, nekakšen delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje in učenje. Ilustracije zanj je prispevala Petra Grmek, namenjen pa je otrokom od 4. do 9. leta, ki jih skozi tri težavnostne stopnje z igro, ustvarjalnostjo in miselnimi izzivi uvaja v planinski svet.

Na tiskovni konferenci so predstavili že tudi stenski koledar PZS-ja za prihodnje leto, ki se spet ponaša z izborom najlepših prizorov z gora, ki so jih prispevali številni slovenski fotografi. Med novostmi, ki so jih predstavili, pa je treba omeniti tudi prizadevanja Mreže nevladnih organizacij za rekreacijo v naravi, ki z motom: Vsi v naravo skuša gore približati čim širšemu krogu ljubiteljev narave. Poleg PZS-ja se v ta prizadevanja vključujejo tudi Olimpijski komite, Zveza za šport invalidov Slovenije in druge organizacije.