Gondolska žičnica s spodnjo postajo približno pet kilometrov iz starega mestnega jedra povezuje mestni vrvež s spokojnim Pohorjem. Kot prvo v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, pa tudi na Balkanu, so pohorsko vzpenjačo uradno odprli 24. novembra 1957, v šestih desetletjih pa je po podatkih sedanjega upravljavca prepeljala že blizu 18 milijonov potnikov.

Maribor je imel leta 1953 približno 80 tisoč prebivalcev, zato se je tovrstna investicija zdela smiselna, vzpenjača pa je pomenila pomemben korak naprej tudi zaradi lažjega dostopa do pohorskih smučišč. Z njo je bila pot do Glažute, kjer so večinoma smučali, občutno krajša.

"Izgradnja vzpenjače je bila pomembna pridobitev za Maribor in tudi širše. Številnim smučarjem je omogočila hitrejši in lažji dostop do smučišč na Pohorju, veliko je tudi prispevala k razvoju poletnega in zimskega turizma," je v prispevku za časnik Večer poudaril nekdanji mariborski župan Alojz Križman.

Letos več kot 412 tisoč potnikov
V 60 letih je vzpenjača doživela tako organizacijska kot lastniška preoblikovanja in najrazličnejše posodobitve, prva Zlata lisica pa je bila na Pohorju organizirana sedem let po izgradnji vzpenjače. Sedanja žičnica je bila zgrajena decembra 2009, potem ko se je na stari podrl eden od stebrov.

Upravljanje vzpenjače in drugih žičniških naprav na Pohorju je po stečaju Športnega centra Pohorje pred tremi leti prevzelo javno podjetje Marprom. Kot pojasnjujejo, so v prvih desetih mesecih letošnjega leta z vzpenjačo prepeljali nekaj več kot 412 tisoč potnikov. Pozimi jo uporabljajo predvsem smučarji, poleti pa pohodniki in gorski kolesarji.

Na vzpenjači je 64 osemsedežnih kabin, ki od spodnje do zgornje postaje, med katerima je 714 metrov višinske razlike, potujejo približno deset minut, vozijo pa med 4,5 in 6 metrov na sekundo. Največja zmogljivost vzpenjače je prevoz 1980 potnikov na uro.

Okroglo obletnico bodo slovesno praznovali decembra, ko bodo odprli prenovljeno ploščad ob spodnji postaji. Mariborska občina se je letos namreč lotila celovite prenove tamkajšnjega avtobusnega postajališča, kjer poslej več ne bo mogoče parkirati.