Čeprav je bilo – kot je izpostavil posoški poslanec in predsednik bovške občinske komisije za obnovo Kanina Danijel Krivec – veliko nejevernih Tomažev, so danes po več kot treh letih simbolično pognali dostavno žičnico.

To je bil eden težjih projektov gospodarskega ministrstva, kjer so bili deležni tudi odkritih nasprotovanj in številnih anonimk, a so veseli, da so k projektu pristopili, je priznal skrbnik pogodbe Alojz Posedel: "Na ministrstvu smo veseli, da je bila ta odločitev pravilna. Bili so pomisleki, ali se splača vlagati v staro žičniško napravo, pa vendar nove verjetno v nobenem primeru ne bi mogli narediti, ta pa bo vsaj nekaj let lahko varno in uspešno obratovala, zato je bilo izvedenih več del, kot je bilo načrtovano."

To je zahteval tudi francoski dobavitelj Poma, pojasnjuje njihov predstavnik Alain Furlani: "Mi se pod projekt podpišemo. Pred začetkom so bile narejene ocene del, toda z dejanskim začetkom obnove se je šele pokazalo, kaj vse je bilo treba obnoviti. To je bil ogromen zalogaj."

Dostavna žičnica, zgrajena pred več kot štirimi desetletji in pred zadnjo obnovo posodobljena leta 2000, je zdaj popolnoma nova naprava, je zadovoljen Danijel Krivec: "Naprava deluje, vendar ne še za javno uporabo. Starega ni skorajda ničesar več, zamenjanega je veliko več od predvidenega in tudi več, kakor nalaga zakonodaja." Vse skupaj bo tudi nekoliko podražilo obnovo, a po zagotovilih ministrstva in občine ne občutno. Od 5,9 milijona evrov je bilo zanjo sprva predvidenih 3,6 milijona evrov evropskih sredstev, do konca leta pa so jih uspeli počrpati le polovico. "Ta sredstva smo morali zagotoviti iz lastnih, slovenskih virov, kar smo naredili na osnovi sklepov vlade," je pojasnil Posedel.

Bovški župan Valter Mlekuž je priznal, da je bilo precej težje zagristi v obnovo, kot je pričakoval. "Ko smo se spustili v to, nismo pričakovali, da bo toliko dela, toliko živcev, ampak danes je dan, ko smo srečni, in vse težave bodo pozabljene."

Projekt, ki mora biti dokončan najpozneje do konca septembra, pa bo zadoščal le za nekaj let, načrti so precej večji, še napoveduje Posedel: "Potekajo tudi razgovori, kako skupaj z italijansko stranjo urediti, obnoviti celoten kompleks. So sredstva v Evropi za infrastrukturne projekte namenjena tudi v okviru Junckerjevega sklada, kjer je najnižja vrednost prijavljenega projekta 30 milijonov evrov. Celovita ureditev bi bila zagotovo vredna še več." Za to se bo treba najprej dogovoriti z italijanskim delom in tudi preostalimi našimi ministrstvi.