Še bolje bo, če boste izbrali kak drug dan, saj je ob koncu tedna na severozahodu Slovenije vedno veliko obiskovalcev, bodisi tistih, ki želijo smučati v Kranjski Gori, bodisi tistih, ki se pripeljejo pod vznožje planiške velikanke, ki jo kljub več kot metrski snežni odeji še vedno umetno zasnežujejo in pripravljajo za marčevske polete.

Za sprehod do koče v Tamarju je najbolje, če parkirate kar v Planici. Pot je široka, lepo urejena in primerna tudi za otroške vozičke. Polurno hojo do koče bo zmogel vsakdo, čas pa bo hitro mineval ob pogledu na bogato zasneženo pokrajino. Paziti je treba le na smučarje tekače, ki so ob spustu lahko nevarni. Urejeni imajo dve progi - po eno na vsaki strani široke poti. Sankanje ni dovoljeno. Koča je odprta in pozimi pogosto gosti mladino, ki tu preživlja res pravo zimsko šolo v naravi.

Tamar, 6 kilometrov dolga alpska dolina, ki jo je v ledeni dobi preoblikoval ledenik, poleg sprehajalcem, skakalcem in tekačem ponuja zatočišče tudi plezalcem. Tam so (od koče proti Vršiču) številni slapovi, ki pozimi pomenijo izziv alpinistom. Sveča in Kristusova zadnja večerja njim povesta marsikaj, za preostale pa le pojasnilo, da gre za imeni dveh slapov.