Čisto vse, kar ti srce poželi, je mogoče najti na več kot 500 stojnicah, ali kot pravijo Ribničani: "Vse se najde, od šivanke do traktorja."

Sejem vsako leto obišče od 40 do 50 tisoč ljudi. Sodobni čas je marsikaj spremenil, a v Ribnici se trudijo, da ohranijo prvinskost in avtentičnost svojega največjega praznika. Tako suhorobarstvo kot lončarstvo ljudi na Ribniškem namreč spremljata že več kot pet stoletij.

Navdušenje med obiskovalci je vzbudil predvsem slavnostni sprevod, s konjskimi vpregami in vozovi, na njih pa le tisto, kar res spada na etnološko prireditev. Na zanimiv način so predstavili suhorobarstvo in lončarstvo, kot sta bila nekoč. "Letos smo dali poudarek prvinskosti in tradiciji, osnovi ribniškega semnja, suhorobarstvu in lončarstvu. Na vozovih so lončarski mojstri na star način izdelovali lonce, obiskovalci so lahko videli, kako so včasih vozili lonce na sejem. Naložili so jih na vozove polne slame, da se lonci niso potrli. Seveda sta bila tudi dva voza s suho robo in krošnjarji ne smejo manjkati," je o sejmu in slavnostnem tradicionalnem sprevodu povedal Marko Modrej v imenu organizatorja ribniškega sejma Turističnega društva Ribnica.

Osrednje mesto na sejmu je bilo namenjeno rokodelcem in starim mojstrom, okoli sto jih je še na Ribniškem. Nekateri so na sejmu že vseh 40 let, veliko se je spremenilo v tem času. Pletar Alojz Bobnar pravi, da nič ni več tako, kot je bilo včasih. "Včasih se je več košar prodalo, zdaj pa zelo malo. Plastika je prevzela vse," je žalostno dejal.

Lončar iz Dolenje vasi Janez Vojc pa pravi: "V štiridesetih letih, odkar sem prišel na prvi ribniški sejem, se je veliko spremenilo. Jaz sem še iz tiste generacije, ki je še s konjem hodila prodajat svoje lončene izdelke. Kolovrat smo pa še na roke poganjali." Za konce je še modro sklenil: "Krize so bile in krize še bodo. Enkrat veliko prodaš, drugič bolj malo, ampak takšno je pač življenje in mi živimo s tem našim ribniškim sejmom."