Pripravljalna in gradbena dela na Bohinjski progi so se začela leta 1900, čeprav jo je avstro-ogrski parlament dokončno odobril šele 6. junija 1901. Foto: RTV SLO
Pripravljalna in gradbena dela na Bohinjski progi so se začela leta 1900, čeprav jo je avstro-ogrski parlament dokončno odobril šele 6. junija 1901. Foto: RTV SLO
Bohinjska proga
Bohinjska železniška proga (v italijanščini Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 158 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst. Foto: RTV SLO

Med evropsko dediščino bi se rada uvrstila še cerkev sv. Duha na Javorci, vse pogoje za pripravo dokumentacije za vpis Bohinjske proge pa bo v prihodnje nadzirala šestčlanska komisija, ki bo ovrednotila prednosti in slabosti ter stroške morebitnega vpisa proge na očitno zelo zaželen seznam svetovne dediščine.

Naj omenimo, da si občine ob Bohinjski progi in Slovenske železnice zelo prizadevajo za oživitev te 100-letne železnice, ki naj bi bila pomemben premik za oblikovanje integralnega turističnega produkta oz. t. i. blagovne znamke Bohinjska železnica na dobri poti. Ta naj bi povezovala tudi večje krajevne prireditve, kot sta npr. praznik češenj ali skoki s kanalskega mostu, medtem ko želijo v regijo privabiti predvsem stacionarne goste.

Ob pomoči Slovenske turistične organizacije se je Bohinjska proga lani uspešno predstavila na turistični borzi v Londonu, promovirati pa jo nameravajo še v Berlinu, Milanu in na Dunaju.

Zanimanje za Bohinjsko progo naj bi bilo vse večje, saj je SŽ v januarju razprodal okoli 40 voženj z muzejskim vlakom, zato naj bi se v prihodnje razvijala tudi ideja o ureditvi slovenskega prometnega muzeja, v katerem bi ob avtomobilih, vlakih in tramvajih svoje mesto dobili tudi žičničarji.

Milena Kalacun Lapajne