Projekt turističnih bonov je po mesecih priprav vendarle meso postal. Vlada je sprejela uredbo in z njo določila pomembne podrobnosti ter tudi, da se bodo uporabljali od 19. junija do konca leta.

Podrobnosti, tako glede razlogov za uvedbo kot same uporabe, je na tiskovni konferenci predstavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kako bodo preprečevali zlorabe, je razkril predstavnik Fursa. Sam turizem je medtem uvedel novo značko Green and Safe, s katero poskuša dvigniti standarde varnosti, higiene in trajnosti v slovenskem turizmu, to pa sporočiti tudi širšemu svetu.

Kriza kot nesreča in priložnost

"Turizem je na tleh in vprašanje je, kdaj bo znova tak, kot smo ga poznali do marca," je izjavil minister. To je Sloveniji hkrati v škodo in tudi velika priložnost, je poudaril. Slovenija se namreč usmerja v trajnostni, zeleni turizem in bolj individualne izkušnje, zato lahko bolje ustreže novim pričakovanjem turistom, usmerjenih bolj v varnost in trajnost. A ker turistov zdaj pač ni, mora država dati spodbudo, da se kolesje znova zavrti, je dejal.

Naštel je nekaj razlogov, zakaj je vlada za turizem pripravila posebne ukrepe. Prvič zato, ker je bil turizem več mesecev popolnoma zaprt. Drugič, ker turizem v slovenskem bruto domačem proizvodu predstavlja deset odstotkov. Tretjič zato, ker je od turizma neposredno odvisnih 60.000 delovnih mest, za katera so se doslej zelo trudili in zelo nespametno bi bilo pustiti propasti. Nazadnje še zato, ker je turizem multiplikativna panoga, kjer en vložen evro pripelje več evrov nazaj. Ko pridejo turisti, od tega ne zasluži samo nastanitelj, temveč tudi prevozniki, kultura in še kup panog, je poudaril minister.

Naštel je nekaj ukrepov, ki jih je pripravila država. Razvojni sklad iz Ribnice bo pomagal manjšim podjetjem z od 10 do 49 zaposlenimi na obmejnih ali posebnih območjih s posojili od 5000 do 50.000 evrov, slovenski podjetniški sklad pa bo s podobnimi krediti poskrbel za druga območja. Temu je namenjenih okvirno 25 milijonov evrov. Poleg tega je država odprla razpis za izboljšanje energetske učinkovitosti, kjer bo do leta 2022 potrošila predvidoma 21 milijonov evrov.

"Spodbuda, da v krizi delaš"

Seveda pa turizma ni brez turistov in ne moremo se zanašati na to, da bodo meje odprte in tujci prihajali, je ugotovil minister. Zato je država pripravila ukrep, ki ga javnost najbolje pozna pod imenom turistični boni. To je popolnoma nov koncept državne pomoči, ki ni subvencija, da preživiš krizo, ampak spodbuda, da v krizi delaš, čeprav na manjših obratih. Ukrep je demokratičen, saj državljani sami izbirajo destinacijo, zanje pa se potegujejo veliki in mali ponudniki. Država bo zanj potrošila okvirno 350 milijonov evrov, obeta pa si, da se bo v gospodarstvu obrnilo še 175 milijonov evrov več. Počivalšek je prepričan, da se bo ukrep obrestoval. Napovedal je, da utegne ukrep ostati tudi v boljših časih.

Predstavil je nekaj podrobnosti. Bone bodo prejeli vsi, ki so imeli 13. marca v Sloveniji stalno prebivališče. Polnoletni bodo prejeli 200 evrov, mladoletni 50. Uporabi se jih lahko za prenočitev ali prenočitev z zajtrkom, in to v vseh nastanitvenih obratih, ki so imeli dovoljenje za obratovanje 13. marca. Upravičenec mora na dan prihoda ponudnika obvestiti, da bo bon unovčil, ponudnik bo informacije vnesel v sistem Fursa, ta pa bo zmanjšal dobroimetje in znesek plačal ponudniku. Nadzor bo izvajal tržni inšpektorat.

Proti zlorabam lahko največ stori javnost sama, je povedal minister. Če kje vidi zvišanje cen, dvojne ponudbe ali druge zvijače, naj ponudnika zavrne in gre drugam. Javno opozarjajte na zlorabe in ponudnike tako sankcionirajte, je dejal.

Pozval je tudi k čim širšemu koriščenju bonov. "Naredimo dvojno dobro delo. Najprej za našo dušo skozi dopust doma v Sloveniji, pa tudi za naš slovenski turizem."

"Sam ukrep bo za uporabnike preprost," je zvečer v Odmevih dejal državni sekretar Simon Zajc.

Furs: Plačilo samo pri končnem ponudniku

Namestnik generalnega direktorja finančne uprave (Furs) Peter Grum je poudaril, da je projekt ogromen: dva milijona upravičencev, 350 milijonov evrov. Pri izvedbi so sledili trem ciljem: robustnost, preprostost in učinkovitost. Treba je omogočiti čim lažjo uporabo, pri tem pa onemogočiti zlorabe. Informacijski sistem bo zato v realnem času nadziral transakcije, dejanske prenočitve pa bodo preverjali prek knjige gostov pri policiji. Naknadni nadzor bo izvajal tržni inšpektorat. Eden izmed protizlorabnih ukrepov je bil pogoj, da so lahko ponudniki samo tisti, ki so bili v registru na dan epidemije, je naštel Grum. Globe pa so razmeroma visoke, od 200 do 600 evrov za fizične, do 40.000 pa za pravne osebe.

Grum je poudaril, da so boni izključno v elektronski obliki. So dobroimetje, ki ga bomo lahko unovčevali pri ponudnikih. Te je treba vnaprej vprašati, ali bone sploh sprejemajo, saj tega niso dolžni početi. Imeti je treba še osebno izkaznico ali potni list ter slediti navodilu receptorja. Ta bo ob check-inu rezerviral sredstva, da se jih ne bo moglo vzporedno potrošiti na neki drugi destinaciji. Dobro je tudi imeti Fursovo aplikacijo eDavki, saj lahko na njej v realnem času spremljate stanje bona, koliko in kje je bilo potrošeno ter koliko dobroimetja ostaja. Za specifične scenarije uporabe in pogosta vprašanja je na voljo spletna stran Fursa, obstaja pa tudi posebno klicno središče (08 200 1005).

Novinar je Grumu zastavil vprašanje, ali se bone lahko uporabi tudi prek spletnih platform, kot je Booking. Grum je dejal, da le, če se plačilo dejansko opravi pri končnem ponudniku. To je bistveno, je poudaril. "Če se bo plačalo na Bookingu, bona ne bo mogoče unovčiti na ta način."

Glede plačil za primer, da denimo apartma ali kočo najame večja skupina, je Grum pojasnil, da je možno, da ena oseba prevzame plačilo celotnega stroška nočitve s svojim bonom. Pogoj je le, da upravičenec, ki koristi bon, biva v namestitvi tiste dni, za katere želi plačati.

Na vprašanje, ali lahko ponudnik koristi bone za namestitvene objekte, ki jih 13. marca še ni tržil sam, pa Grum prav tako odgovarja pritrdilno. Pogoj je le, da je bil tak objekt 13. marca vpisan v register nastanitvenih obratov.

Video: Posnetek novinarske konference

Na repu povpraševanja sta največji mesti

Turistično-gostinska zbornica Slovenije (TGZS) bone pozdravlja, saj po besedah direktorja zbornice Fedja Pobegajla "v turizem v celoti prinaša veliko količino sredstev". Ukrep je po njegovih besedah tudi pravočasen, saj prihaja v času ponovnega zagona turizma. "Ocenjujemo, da bodo boni v veliko pomoč turističnim družbam. Seveda ne vsem enako; nekaterim malo več, nekaterim malo manj, a ukrep kot tak pozdravljamo," je dodal.

Za nekatere je težavno predvsem določilo, da bo bone mogoče uporabiti le pri ponudnikih, ki so imeli registrirano in aktivno dejavnost 13. marca letos. S tem iz ukrepa izpadejo številni ponudniki na izrazito sezonskih destinacijah. Ob sezonskih nastanitvenih ponudnikih bodo boni tako le malo koristi prinesli tudi za določene segmente turizma, kot sta poslovni turizem ali igralništvo. Pobegajlo meni, da je zagotovo najbolje pomagati vsem. "Destinacije so različne, sezonskost je različna. Tudi v tujini je običajno, da v določenih destinacijah kapacitete delujejo le del leta." A tako širok ukrep, kot so turistični boni, je "zelo težko ali tako rekoč nemogoče narediti pravičen do vseh".

Podatki sicer kažejo na zelo različen interes za posamične destinacije. "Daleč največje je povpraševanje po destinacijah na Obali, sledijo terme in nekateri drugi kraji, povsem na repu pa so največji mesti, torej Ljubljana in Maribor, ter izrazito mednarodne destinacije, kot sta Bled in Postojna," je naštel. Svoje člane zato pozivajo, naj pripravijo dodatno zanimivo in inovativno ponudbo, ki bi lahko v večji meri prepričala sprva domače, pozneje pa tudi čim več tujih gostov.

V Poročilih na TV Slovenija je predstavnica Slovenske turistične organizacije Livija Kovač Kostantinovič pojasnila, kako se v turistični panogi pripravljajo na koriščenje turističnih bonov:

Bodo turistični boni pomagali panogi, rešili turistično sezono in preprečili odpuščanje ali pa bo pomembnejše odprtje meja?
Turistični boni so pomembna spodbuda za nagovarjanje Slovencev za oddih doma. Skupaj s kampanjo, ki jo izvajamo na domačem trgu, in ob privlačnih ponudbah turističnih ponudnikov bodo pomembno prispevali k odločitvi Slovencev za krajši ali daljši oddih doma. Namen bonov je spodbuditi domači turizem v času, ko tuje povpraševanje še ni tako intenzivno, kot smo bili vajeni. Prav zaradi tega turistične bone pozdravljajo tako v turističnem gospodarstvu kakor tudi tisti, ki bone prejmejo. Slovenci radi potujemo, radi pa odkrivamo tudi domačo deželo. Delež slovenskih turistov v prihodih in prenočitvah je bil v preteklih letih približno ena četrtina. Za letošnje leto ocenjujemo, da se bo za oddih doma odločilo več Slovencev kot v preteklih letih.
Zagotovo pa je za slovenski turizem pomembna odprtost meja. V prihodih in prenočitvah več kot 70 odstotkov predstavljajo tuji gosti in v slovenskem turizmu se veselimo rahljanja ukrepov, ki prispevajo k ponovni oživitvi turističnih tokov.

Kako boste prepričali ljudi, da bodo bone porabili, in ponudnike, da zaradi bonov ne bodo dvignili cen, da bi zaslužili več?
Prepričani smo, da bo privlačna ponudba domačih ponudnikov, ki jo v tem času še nadgrajujejo, pomembno prispevala k temu, da se bodo Slovenci odločili za oddih doma. Menimo, da ne bo večkratnega dvigovanja cen, saj to ne bo pozitivno vplivalo na odločitev za tistega ponudnika, ki je cene za domačega gosta dvignil. Prav nasprotno – turistični ponudniki si prizadevajo, da oblikujejo privlačno ponudbo in za domače goste v okviru cene ponudijo celo več, dodatno storitev, dodatna doživetja, ki bodo domače turiste privabila prav v njihovo destinacijo.