Ta teden bo z ljubljanskega letališča poletelo okoli 85 letal, precej manj, kot so načrtovali pred epidemijo. Za letošnjo jesen so takrat napovedovali 160 poletov na teden, na 22 destinacij.

V prvi polovici letošnjega leta je promet na brniškem letališču v primerjavi s prvim polletjem lani upadel za 77 odstotkov. Julija, ki je tradicionalno eden najprometnejših mesecev, so se številke sicer nekoliko popravile, a so na Fraportu vseeno opravili le 10 odstotkov običajnega prometa.

"10 odstotkov je dobrih 20.000 potnikov v juliju, lani pa jih je bilo nekaj več kot 200.000," pojasnjuje Brigita Zorec iz Fraporta Ljubljana.

Trenutno je Ljubljana prek devetih prevoznikov povezana z desetimi destinacijami, 13. septembra bo začasno ukinjena še povezava z Amsterdamom.

"Napovedi do konca leta so zelo negotove, pričakovati je, da bo obseg tedenskega letenja podoben takemu, kot ga imamo zdaj, oziroma morda bo še nekaj dodanih poletov," dodaja Zorčeva.

Pomoč za konsolidacijo ali prevzeme

Prihodnji meseci bodo negotovi tudi za letalske družbe.

Vsa podjetja, ki so imela težave že pred covidom-19, zagotovo ne bodo preživela te jeseni in zime. Tudi tista, ki jih niso imela, imajo majhne možnosti, razen največjih," pojasnjuje strokovnjak za civilno letalstvo Alen Ščuric.

Pa še te ne bodo preživele brez izdatne državne pomoči. Nemčija je v Lufthanso vložila devet milijard evrov, Nizozemska v družbo Air France-KLM skoraj štiri milijarde.

"Ves ta denar bodo porabili za konsolidacijo ali prevzemanje novih podjetij in novih trgov," dodaja Ščuric.

Tisti, ki bodo preživeli, bodo po besedah našega sogovornika v normalnem obsegu znova leteli šele leta 2022. A je vse odvisno od poteka epidemije.