Največji in najbolj naseljen izmed grških otokov - otok Kreta - je v avgustu najbolj priljubljena destinacija številnih turistov. To nama je ob prihodu v Chanio potrdil tudi domačin, ki je dejal, da se otok v avgustu kar malo potaplja zaradi množice, ki otok obišče.

Odločila sva se, da bova v dveh tednih Kreto skušala spoznati v vsej njeni veličini. Tako sva že pred odhodom naredila seznam krajev in stvari, ki sva si jih želela ogledati, prve dni po prihodu na Kreto pa sva že predhodno rezervirala sobo v prijetnem družinskem hotelu v Kalyvesu.

Kalyves
Malo obalno mesto leži na severozahodu Krete v pokrajini Apokornas. Kraj je zelo prijeten in domač ter čez dan ponuja prijetno sprostitev na peščeni plaži. Zvečer, ko oživijo majhne restavracije ob obali, pa mesto dobi še bolj pravljičen pridih. Seveda sva si že prvi večer privoščila pravo grško kulinarično razvajanje in na seznam novih priljubljenih jedi dodala omako, iz sušenih paradižnikov, česna in olivnega olja, ki je več kot odlična na rahlo popečeni rezini kruha.

V mestu ne navduši samo domačnost kraja, ampak tudi neizmerno prijazni domačini. Najina gostiteljica Philia, ki tako kot večina lastnikov hotelov in apartmajev med sezono živi na Kreti, jeseni in pozimi pa se preseli na celino, z veseljem deli z nama vse zanimivosti o Kreti. Tako nama da odlično popotnico za raziskovanje neturističnih krajev, pa tudi znamenitosti, ki jih še nisva imela na svojem seznamu.

Težko je verjeti, ampak na višku sezone se že drugi dan najinega bivanja kopava v prečudovitem zalivu, kjer je poleg naju le nekaj obiskovalcev. Zalivček leži blizu slavne plaže Granvousa. Odkritje dneva - kristalno čista voda, tišina in razprostirajoč pogled na morje so več kot odlična popotnica, da se nama obeta krasno popotovanje.

Po Kalyvesu in okolici pohajkovanje po Kreti nadaljujeva proti goratemu predelu otoka in pot naju vodi tudi mimo zanimivega jezera Kournas.

Jezero Kournas
Prečudovita smaragdna barva jezera je res nekaj posebnega. Če želite, si lahko tam privoščite tudi brezplačen tretma za svoje podplate. V jezeru namreč bivajo zadnje leta tako zelo iskane ribice, ki vam z grizljanjem odstranijo odmrle kožne celice - in to kar brezplačno. Mogoče je tudi to razlog, da je jezero res dobro obiskano.

Že doma je vonj po gorah mamljiv, ko pa sva velikane zagledala še z letala, sva si jih še bolj želela tudi pobližje spoznati. Še preden sva si gorski svet ogledala pobližje, pa čisto po naključju odkrijeva raj na zemlji.

Likos
Zelo, zelo redko v zaliv Likos zaidejo turisti z avtomobilom. Gre namreč za prečudovit zaliv, odmaknjen od množice turistov, kamor manjša ladja vozi le občasno. Cesta do tja je ozka, vijugasta in precej kamnita, kot so nama povedali domačini, se večina ob pogledu z vrha proti zalivu raje obrne in odpelje drugam. V nasprotju z večino je naju prav ta cesta, po kateri je vožnja res prava avantura, pripeljala do raja na zemlji v vseh pomenih te besede.

V zalivu so tri hiše in manjši družinski hotel po imenu The Small Paradise. Tu lahko poleg prenočišča izkusite še neverjetno kulinarično izkušnjo. Odlična, doma pridelana hrana tudi naju ni pustila ravnodušna in če najina pot ne bi bila načrtovana že vnaprej, bi zagotovo še kak dan preživela v tem raju.

Loutro
Le slabih 20 minut hoje iz rajskega zaliva se naslednji dan podava v zaliv Loutro. Če ste na Kreti, obisk Loutra priporočava, saj mala vasica ob morju ponuja prijeten počitek. Kristalno morje je ravno pravšnjih temperatur tudi v najbolj vročih dneh, kljub lahki dostopnosti in dnevni migraciji turistov, ki pridejo v zaliv tudi s trajektom, pa ni gneče in vsak lahko najde košček miru samo zase.

Po morskih rajskih dogodivščinah svojo pot nadaljujeva v gorati predel Krete.

Sarchos
Majhna vasica ob vznožju najvišje gore na Kreti - Mount Psiloritisa (2456 metrov) - je bila več kot odlično izhodišče za najine okoliške izlete po gorskem predelu Krete. V magičnem naselju Viglatoras pa sva našla nov raj. Prečudovito letovišče, kjer res poskrbijo za vsako malenkost, naju je prevzelo in očaralo. Domačnost in dovršenost letovišča ter doma pripravljena hrana in prijetna gostitelja sta naju prepričala, da se v ta podgorski raj zagotovo še vrneva.

Najino pohajkovanje po Kreti naju je pripeljalo tudi do Zevsove jame. Le nekaj minut hoda od vznožja do jame se razkriva magičen kraj, kjer naj bi se po zapisih Zevs rodil in odraščal.

Med potovanjem sva se odločila, da se v gore peš tokrat ne bova podala. A radovednost in želja po gorah nama ni dala miru in tako sva našla odličen kraj za ogled sončnega zahoda v hribih. Observatorij Univerze na Kreti (na 1750 metrih) je bil več kot vreden obiska - prelepe panorame na vse strani otoka so naju očarale, sončni zahod ob menjavi oblakov in sonca pa je bil naravnost čudovit in nepozaben.

Kljub magičnosti gora pa nama je ponovno močno zadišalo morje. Odločila sva se, da svoje bivanje v goratem predelu skrajšava in se podava znova proti morju. Pot naju je tako vodila v mestece Agia Galini. Želela sva namreč videti, zakaj so nama ta kraj priporočili že večkrat v času najinega popotovanja. In čarobno skrivnost sva odkrila že prvi večer.

Agia Galini
V mestece sva prispela popoldne in bila presenečena, kako je bilo najino iskanje sobice neverjetno hitro uspešno - sobo sva namreč našla v nekaj minutah.

In zakaj je to mestece tako magično in vsekakor vredno obiska? Ko se zmrači, se zgodi čarovnija. Ko zaživijo stranske ulice le streljaj od plaže in se prižgejo luči, mesto zaživi in dobi poseben čar. Vrvež na ulicah pa pričara posebno čarobnost, ki kraju da nepozaben pečat.

Na najinem seznamu želja obiskanih destinacij je bila tudi najdaljša soteska v Evropi. In po nekaj dneh morja, se ponovno vrneva v gore.

Soteska Samarija
Obisk najdaljše soteske v Evropi - Samarije lahko označim za pravo pohodniško avanturo. 16 km dolg pohod, ki sva ga začela v vasici Omalos, je bil zame prava celodnevna dogodivščina. Domačini so nama priporočili, da turo začneva zgodaj (ob 6. uri soteska že sprejme prve obiskovalce), da se izogneva gruči turistov in vročini. Odlično označena pot naju je vodila od ene do druge točke, kjer sva se malo odpočila in si dotočila novih zalog sveže gorske vode. Za pot do vasice Agiie Roumeli, kjer po pohodniški avanturi neizmerno prija skok v morje, pa sva potrebovala dobrih šest ur.

Čeprav sva bila med popotovanjem po Kreti bolj ali manj v krajih brez turistov, sva seveda sem ter tja obiskala tudi bolj znane plaže Krete.

Laguna Balos
Že drugi dan bivanja sva zavila na najbolj obiskano laguno Balos. Ker obožujem toplo vodo in nisem navdušena nad plavalnimi maratoni, je bil zaliv z zelo nizko in toplo vodo kot nalašč zame. Kljub množičnemu obisku sva vedno znova našla tudi košček prostora zase, kjer sva se spočila in naužila sončnih žarkov. Seveda sva se na to plažo podala večkrat in na njej doživela tudi prečudovit sončni vzhod in zahod.

Elafonisi
Še ena izmed zanimivih in nadvse lepih plaž. Zaradi njene dostopnosti jo dnevno obišče ogromno turistov. Z malo raziskovanja pa sva kaj kmalu zašla tudi med majhne zalivčke in našla prostor, kjer ni bilo veliko kopalcev. Uživanje ob čudovitem koralnem pesku in kristalno čisti vodi je prijetno, plaža pa je zagotovo vredna obiska.

Po dveh tednih bivanja na Kreti in prevoženih 1.500 km, sva je uspela raziskati le slabo polovico. Očarana sva bila nad njenimi naravnimi lepotami, prijaznimi in gostoljubnimi domačini ter odlično hrano. Navdušena pa nad tem, da sva kljub višku sezone več dni lahko zahajala po mestih brez turistov, spoznala pravo življenje prebivalcev Krete in odkrila magične kraje, ki nama bodo vedno ostali v spominu.