"Prvo, kar morate vedeti: Kruger NI Animal Planet," nam je ob začetku petdnevnega safarija po tem južnoafriškem parku skušal nerealna pričakovanja (nedvomno pridobljena iz filmov, oddaj in mitskih predstav o afriški divjini) razbliniti krajevni vodnik/voznik/kuhar/deklica za vse, Bob.

Po drugi strani je Bob vsako jutro ob 5.30, ko se v Krugerju začne turistični lov "paparacev" na eksotične živalske primerke, navdušeno motiviral svojo majhno, zaspano skupino z besedami: "Ste pripravljeni, da vidite 'The Big 5'? Danes bom za vas našel vseh pet."

Velika peterica - zaščitni znak Južne Afrike

"Big 5" ali "velikih pet" se nanaša na na začetku omenjeno skupino velikih živali, ki so nekdaj, v časih, ko je bil lov na živali še obvezen (beri: zakonit) del afriške pustolovščine, predstavljale največji izziv in nevarnost za lovce.

Velikih pet živali - bivol, lev, slon, leopard in nosorog - je danes zaščitenih (kar sicer ne odvrne občasnih divjih lovcev, ki pobirajo mastne denarce od slonjih oklov ali leopardje kože), ime pa je postalo skorajda trgovska znamka, ki se pojavlja na vseh stvareh, od znamk in južnoafriških bankovcev do oblačil, lokalov in turističnih agencij.

Kruger je nedvomno pravi kraj za opazovanje te veličastne peterice. S 147 vrstami sesalcev ima ta park, največja turistična zanimivost Južnoafriške republike, večjo zbirko živali kot kateri koli drug afriški živalski rezervat. In teh na celini, ki je izumila koncept safarija, ni malo.

Vsakodnevni lov

Videti velikih pet je impresivno - če ne drugega, že zaradi fame okoli njih, tistega večnega vsakodnevnega iskanja popolne peterice in neuradnega tekmovanja med tukajšnjimi vodniki, kdo bo turistom v krajšem času pokazal celo "zbirko".

A enako navduši tudi pogled na trop zeber, ki se svetlikajo v afriškem jutranjem soncu, na dolg vrat žirafe, ki muli baobab ob sončnem zahodu, ali pa na najredkejšo žival tu, na geparda (v celotnem parku jih je le 200), ki pozira na podrtem deblu. Za ljubitelje narave in živalskega sveta je Kruger raj na Zemlji.

Turistična meka

Območje Krugerja so že pred tisočimi leti poseljevala nomadska plemena, v 18. stoletju so ga odkrili še Evropejci, ki so ga v poznem 19. stoletju zaščitili, leta 1926 pa je Kruger tudi uradno postal narodni park. Gre za ogromno, 19.000 kvadratnih kilometrov veliko površino (za primerjavo: večjo od Izraela) step, savan, počasnih rečnih okljukov in nasploh osupljive, divje, neposeljene veličastne narave, "večje od življenja".

Kampi in vsa infrastruktura se v Krugerju zlivajo z okolico - s slamo kriti bungalovi, safari koče iz masivnega tropskega lesa, postajališča za piknik z restavracijami iz na soncu sušenega blata.

Skoraj milijon in pol obiskovalcev na leto obišče Kruger, tako da se včasih čudiš, da ob vsem navalu impale, zebre in žirafe še vedno tako neplašno mulijo travo ob glavnih cestah.

A vsa ta množica (pretežno belih) turistov v olivno bež safari opravah, kakršne so verjetno videli v enem izmed filmov o Afriki, se nekako razprši po tem orjaškem parku, tako da ni težko najti svojega koščka Krugerja, kjer lahko v miru opazuješ sončni vzhod v družbi kakšnih 520 vrst tukajšnjih ptic.

Ob prihajajočem svetovnem nogometnem prvenstvu v JAR-u pa vseeno pričakujejo manjšo norišnico tudi tukaj - Kruger je namreč v času med prvenstvom, od 10. junija do 10. julija, že povsem razprodan.

Z rangerjem in puško na sprehod
Edino, kar pusti rahlo grenak priokus po celotni "krugersijadi", je, da si pretežno ves čas "ujet" v vozilu.

Zveri pač niso neškodljive, miroljubne živalske vrste, kot jih lahko najdemo po narodnih parkih ZDA ali Evrope, zato lahko malce tesnejši stik z naravo dobite le na t. i. "bush walkih" (sprehodih čez divjino, op. a.). Na teh manjše skupine rangerji, oboroženi s puškami, ob sončnem vzhodu popeljejo na pohod, na katerem turiste učijo razbiranja sledi in povezanosti z naravo ter rahlo dramatično predstavijo nevarnosti srečanje iz oči v oči s tropom slonov.

"Če nas zavohajo, se na moj ukaz sklonite. Če se moja puška zaskoči, je tu še Maurice s svojo puško," nas šepetaje opozori ranger Irwing, potem ko ugasne cigareto. "Res ne bi nihče prižgal, preden se odpravimo? Pa vsi ste videti kot kadilci!"

"Bush walk" smo preživeli, ne da bi morale o usodi naših življenj odločati strelske sposobnosti verižnega kadilca Irwinga. In po petih dnevih smo zapustili Kruger s trikratnim videnjem "velikih petih".

Nismo sicer videli zebre, ki bi jo raztrgal leopard, bivoljega mladiča, ki bi ga v reko vlekel krokodil, ali tropa bizonov, ki svojega mladiča rešijo pred levi, kot je to s svojo kamero ujel neki ameriški turist in tako posnel največjo uspešnico Youtuba.

Kruger res ni Animal Planet ali Discovery Chanel, a za mest navajene zahodnjake je najboljši približek.