Na Šrilanko leti kar nekaj letalskih ponudnikov, tako da so letalske vozovnice lahko dostopne, seveda po zelo različnih cenah. Moje potovanje se je začelo v Münchnu, prek Abu Dabija, glavnega mesta Združenih arabskih emiratov, in se je po skupaj 11 urah letenja končalo na Šrilanki, blizu glavnega mesta Kolombo.

Pokrajina otoka se loči na obalni del, kjer najdemo veliko lepih peščenih plaž z valovi in kokosovimi palmami, in notranjost, kjer je veliko več živali, riževih polj, čajnih plantaž in vlage.

Obalni del je pred letom dni prizadel cunami, zato je tu še vedno veliko porušenih objektov, začasnih domovanj za prizadete, manjša je tudi izbira prenočišč, saj so nekatera porušena ali pa se še adaptirajo.

To je zelo revna država, kar se vidi na vsakem koraku. Infrastruktura je zelo slaba, ceste so za evropske razmere nemogoče. Promet poteka po načelu močnejšega, in to je edino pravilo. Omejitev hitrost na vseh cestah je 50 km/h, vendar je to hitrost zaradi slabih cest in prevoznih sredstev skoraj nemogoče sploh doseči.

Polna miza riža in curryja
Šrilanško hrano lahko opišemo z besedami riž, curry in pekoče. Vse to troje je sestavina vsakega pravega šrilanškega obroka, pa naj gre za zajtrk ali večerjo. Poleg naštetega je v njihovih kuhinjah še nekaj zanimivih in okusnih jedi, seveda iz sestavin, ki zrastejo na otoku.

Cene na otoku so za naše razmere ugodne in se določajo s pogajanjem. Tako na primer za sobo za dve osebi odšteješ približno 2.500 tolarjev, za kosilo pa 500 tolarjev. Cene se razlikujejo glede na turistično obiskanost kraja. Za ogled vseh znamenitosti se plačuje, čeprav so nekatere za nebele ljudi brezplačne.

Ambalangoda

Ambalangoda je mesto na zahodni obali tega otoka v Indijskem oceanu. Odpravila sem se na t. i. boat safari po reki Madu Ganga. S čolnom in vodičem se odpraviš na triurno vožnjo po reki, kjer se da videti veliko ptic in plazilcev, budistični tempelj, otok, kjer rastejo cimetova drevesa itd. V bližini Ambalangode sta tudi največji kip ležečega Bude na Šrilanki in valilnica želvjih jajc.

Unawatuna

Je manjše letovišče z izredno lepo plažo in skoraj edini kraj, ki je že zaživel po cunamiju. Večinoma je že obnovljen, zato je to kraj z največ turisti. Turistov je sicer za zdaj bolj malo, je pa res, da je glavna sezona za obisk otoka od decembra do marca.

Gale

Gale je četrto največje mesto na otoku, ima veliko pristanišče in ribiški zaliv. Ribolov je ena od znamenitosti otoka. Najzanimivejši so ribiči na palicah, ki gledajo iz vode in so postali prava maskota Šrilanke.

Narodni park Yala

V parku si je mogoče na vodeni turi s terencem ogledati živali v njihovem naravnem okolju. Veliko je divjadi, ptic, divjih petelinov, krokodilov, opic, bivolov, videla sem tudi slona, žal pa se je leopard skril. Zanimivo je, da so vse živali v parku preživele cunami, rešil naj bi jih njihov čut.

Kandy

Kandy je mesto v osrednjem delu Šrilanke in do leta 1825 glavno mesto otoka. Leži na nadmorski višini 500 metrov. Mesto ima kar nekaj znamenitosti. Ena od njih so tradicionalni plesi, kjer predstavo končajo s hojo po žerjavici. V mestu je tudi budistični tempelj, v katerem domnevno hranijo Budin zob. V okolici mesta sta tudi slonja sirotišnica in park, kjer lahko jahaš slone.

Nuwara Eliya

15 kilometrov pred tem mestom na višini okoli 1000 metrov stoji tovarna čaja, kjer na starih angleških strojih (nekateri so stari tudi okoli 100 let) obdelujejo čaj. Čaj je glavni izvozni produkt Šrilanke. Raste na velikih plantažah na nadmorski višini nad 600 metrov. To območje je že v angleških časih dobilo ime Mala Anglija. Listje čajevca obirajo ženske, ki so za svoje delo zelo malo plačane, delo pa je izredno fizično naporno.

Sigiriya

Glavno mesto otoka je zelo živahno, polno, prometno, nasmeteno. Veliko je uličnih prodajalcev, kjer prodajajo vse od ur pa do plastičnih cedil. Razdeljeno je na 12 okrožij. V Kolombu so tatvine pogostejše zaradi velike množice ljudi. Sama sem obiskala le okrožje Cinnamon Garden, ki je bil pred stoletji prekrit s plantažami cimeta. V tem delu so velik, urejen park, ki je največji v mestu, muzeji, galerije in tudi mestna hiša. Mesto je res hrupno in v njem nisem zdržala več kot šest ur.

A. J.