Zdaj sonce že pošteno žge, za seboj pa imate štart ob 5.00 zjutraj, osvežitev z božanskimi mangi na 5. milji in s krvavo rdečimi gorskimi jabolki na 7. milji ter dovoljšnji odmerek adrenalina za celo leto med miljama 8 in 10.
Lepši razgled bi si težko predstavljali - podoba zelenih pečin (t. i. palijev) nad džunglo pomarančevcev, mangov in ingverja nad peščeno obalo je zagotovo najbliže tisti, ki bi ustrezala rajskem vrtu.
Še miljo naprej je prostrana peščena plaža pod previsom, v katerega se zakampirajo popotniki in kanuisti (to sta edini možnosti vstopa v Kalalau) ter si izmenjavajo vtise.
Vodnik po hipijevski skupnosti
Če imate srečo, spoznate Neala (ne morete ga zgrešiti, ker edini ne bo paradiral z bermudkami Billabong, ampak bo v adamovem kostumu) - najbolj priljudnega člana hipijevske komune v dolini Kalalau.
Že več desetletij se po tukajšnji džungli skrivajo resnični alternativci - idealisti, antikapitalisti, zakajenci, zenovci in morebitni ubežniki.
Pod orjaškim mangom gojijo paradižnik, krešo in jagode, pod havajskim orehom pa so si napeli šotorska krila, postavili ognjišče, iz bambusa so si sestavili kavč, tu je celo doma narejena šahovnica in čisto prava knjižnjica s pretežno utopično literaturo.
Mango, banane in - trava
Neal nas po novih petih miljah bambusove džungle, prek potokov in mimo ruševin templjev starih Havajcev pripelje do rahlo sumničave četice do turistov, ki ob zvijanju trave razpravlja o življenjskih filozofijah in kdaj bo treba spet požgati za sabo, ker so jim rangerji (spet) na sledi. Otoške oblasti namreč nad hipijevsko komuno sredi divjine niso tako navdušene, kot smo bili mi.

Po začetni nezaupljivosti se na koncu zbližamo ob partiji šaha in kosilu, sestavljenem iz svežega manga, pečenih banan z začimbami, čebulo in paradižnikom češnjevcem ter iz kolača iz polnozrnate moke in cimeta za posladek.
Neal nas čez tropski labirint s postanki za osvežitev v tolmunih ob poti varno popelje nazaj na obalo, kjer pričakamo enega tistih popolnih havajskih sončnih zahodov.
Prideš za en dan, ostaneš celo življenje?
Čeprav smo sprva načrtovali pohod nazaj takoj zarana naslednjega dne, nas ostali popotniki z Nealovo pomočjo prepričajo, da ostanemo še dan dlje v Kalalauju. Iskreno povedano, prav veliko prepričevanja ni bilo treba.
Energijske tablice, konzerve tune in tabletke za razkuževanje vode so vsi pripravljeni deliti, za ponovno soočenje z vrtoglavim previsom pa bo tudi zaželeno, če še počaka kak dan.
Ostati v Kalalauju ni težko. Precej težje je iz njega oditi.
Tudi potem ko smo se po prihodu v civilizacijo vrnili v udobje tople prhe, šampona, avtomobila in si privoščili večerjo v gurmanski restavraciji, smo povsem razumeli številne take, kot je Neal - popotnike, ki vkorakajo v Kalalau kot turisti, nato pa tam ostanejo.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si