30 dni velike telesne obremenitve, skupno bodo opravili okoli 550 kilometrov poti, zahteva dobre priprave. Ferlič se je na podvig pripravljal več let, udeležil se je več usposabljanj v tujini, kondicijo pa pridno nabiral in ohranjal tudi doma.

Fizične priprave so temeljile na osnovni predpostavki, da mora biti vsak, ki se spravlja na to pot, sposoben presmučati dnevno približno 30 kilometrov, s tem, da vleče 80 kilogramov opreme. In to ponavlja 30 dni.

Kot pravi, je izkušnje najbolje pridobiti v Angliji in na Norveškem, ker imajo ljudje tam največ praktičnega znanja. "Pred dvema letoma sem z Angleži opravil 9-dnevno odpravo v notranjosti Svalbarda, na Norveškem. Lani pa sem se povezal z Norvežani, ker so najbolj izkušeni na grenlandskem ledeniku. Letos sem opravil testiranje na Norveškem in bil sem zelo presenečen, ker nismo opravili fizičnega testiranja. Njihovo razmišljanje temelji na predpostavki, da je fizična pripravljenost v domeni vsakega posameznika in da se od vsakega, ki bo član odprave, pričakuje, da opravi 150 ur vlečenja avtomobilskih gum s časovnim stopnjevanjem do 8 ur na dan."

Sorodna novica S smučmi na 550-kilometrsko pot čez grenlandski ledenik

Kot še dodaja, Norvežani zaupajo posamezniku, da sam poskrbi za za dobro fizično pripravljenost, ker lahko v nasprotnem primeru povzroči, da se celotna odprava predčasno zaključi, kar pa ne bi bilo korektno do ostalih članov.

Sam je to vlečenje smuči simuliral z vlečenjem avtomobilskih gum po gozdu. Precej nenavaden prizor, zato ni presenečenje, da je izbiral še posebej neobljudene predele. "Poskušam se izogniti krajem, kjer je veliko ljudi, iščem mirnejše gozdove, skušam izbirati predele, kjer ni veliko korenin ali skal, da se gume ne zatikajo. Za vse ljudi, ki jih srečam, je prizor zelo zanimiv, ko pa jim pojasnim, za kaj gre, so polni razumevanja in pozdravljajo moja prizadevanja," je pojasnil. Zanimive so tudi reakcije živali. "Že večkrat sem srečal srne, ki sploh ne bežijo, ampak z začudenjem strmijo vame," pove v smehu.

Januarja je doživel prav posebno dogodivščino, ko je na cilj prišel brez ene gume. "Ura je bila že krepko čez 21. uro. Žena mi je predlagala, da bi bilo bolj smiselno, da gumo poiščem zjutraj, ko bo vidljivost večja. Nisem je poslušal, ker nisem želel, da jo kdo drug prej najde. Nisem namreč želel, da bi kdo mislil, da onesnažujem gozd. Gumo sem iskal dve uri v mrzlem in meglenem gozdu, bila je tri kilometre v notranjosti. Ta dodatni trening mi ni preveč ustrezal."

Za podvig je potrebna posebna oprema, prilagojena nizkim temperaturam. Sam je že zelo občutil, kaj pomeni, če oprema ni optimalna. Na lanskih pripravah ni imel primernih rokavic, zato je dobil ozebline prve stopnje na konicah prstov. Sanacija je trajal več mesecev. "Prva stvar, ki sem jo seveda naredil po tem, je bila, da sem zamenjal opremo."

Tudi vaje iz streljanja

Med pripravami so pregledali vse vidike same poti, se poučili o prvi pomoči, na čisto prvih pripravah v Angliji pa so se učili tudi streljati s puško, zaradi obrambe pred polarnim medvedom. "Angleži imajo izdelan vrhunski protokol obrambe pred polarnim medvedom, v katerega so vključene različne faze ravnanja proti medvedu, ki se z njegovim približevanjem stopnjujejo. Na koncu, ko pride polarni medved zelo blizu in so izčrpane vse možnosti za odganjanje medveda, se lahko uporabi strelno orožje. Kot ljubitelj živali upam, da mi tega ne bo treba nikoli uporabiti."

Vabljeni k ogledu nekaj utrinkov s priprav.