Oglas
Ob tem, ko je islandski ognjenik Eyjafjallajökull povzročil paniko v evropskem letalskem prometu, so pri National Geographicu naredili še pregled desetih najnevarnejših ognjenikov v ZDA. Na pogled čudovite ameriške kulise, v resnici pa časovne bombe. Od 169 geološko delujočih v ZDA so jih ameriški geologi (USGS) kar 54 uvrstili med tiste, katerih stopnja grožnje je dvignjena na "visoko" ali še višje. Ta ocena temelji na možnostih izbruha, sile eksplozije in kaj je ogroženo v okolici. A Mati Narava lahko premeša to uvrstitev v vsakem času. "Ognjenik je lahko tih dolgo časa, zato bi mu dali nizko stopnjo grožnje," pove John Eichelberger , koordinator USGS-jevega programa za nevarnost izbruhov. "A nas lahko preseneti." Izbruh, ki preseneti Denimo zdaj že dolgo izumrta vulkanska veriga Mount Mazama velja za pravo presenečenje, ko je pred 7.700 leti eksplodirala - gre za največjo erupcijo v Kaskadni verigi zadnjih 100.000 let. Voda je na koncu zapolnila 8 kilometrov širok krater, ki je oblikoval sloviti Crater Lake, danes najbolj priljubljujen narodni park v Oregonu."Na to lahko gledamo kot na sistem, ki je izčrpal samega sebe," je povedal William Scott , geolog pri USGS-jevemu observatoriju Cascades Volcano v Vancouvru v zvezni državi Washington. "Zadnjih 5.000 let je bil miren." Sledi torej deseterica najnevarnejših. Ob tem naj pripomnimo, da gre za same izjemno priljubljene turistične točke.
1. ognjenik Kilauea, Havaji: Fotograf se spušča v žrelo Pu'u 'O'o havajskega ognjenika Kilauea, ki je delujoč od leta 1983. Pogosto lava teče v morje in pristopiš lahko prav do nje, pove Eichelberger iz USGS-ja. Ena izmed Kilaueajinih nevarnosti je zmogljivost eksplozivnega izbruha. 'Takrat magma leti ven kot grude ali kot delci pepela, namesto da bi tekla ven neokrnjena kot lava,' razlaga Eichelberger. Kar vulkanologi imenujejo eksplozivna dejavnost, pa variira. 'Včasih gre za diskretne eksplozije, pa stvari letijo povsod. Spet drugič je bolj kot prš iz cevi. Splošno pravilo je, da ni pametno biti blizu eksplozivnemu izbruhu.' Foto: National Geographic
2. ognjenik Mount St. Helens, Washington: Izbruh Mount St. Helens pred 30 leti 18. maja 1980 (na sliki) velja za najbolj uničujočo in najbolj analizirano ognjeniško eksplozijo v zgodovini ZDA. Eksplozija je pokončala 57 ljudi in izbruhala 520 milijonov ton pepela, ob tem pa zatemnila nebo celo nad 400 kilometrov oddaljenim Spokanom. V zadnjih 10.000 letih je Mount St. Helens bruhala pogosteje kot kateri koli drug ognjenik v Kaskadni verigi in v zadnjih letih še vedno bruha, čeprav blažje. 'Prav gotovo ni mogoče ponoviti izbruha iz leta 1980, ker gore ni več - sesedla se je," pove Eichelberger. 'A nobeden vam ne more zagotoviti, da ne bi mogel nov, s plinom bogat kup magme sprožiti novega eksplozivnega cikla.' Foto: National Geographic
3. ognjenik Mount Rainier, Washington. Nevarnost pri Mount Rainieru je, da je prekrit z več snega in ledu kot vsi drugi Kaskadni ognjeniki skupaj, zato pomeni visoko tveganje laharjev (vroča voda, pomešana z blatom). Lahar je kot beton, ki teče po cevi mešalca za beton, razlaga Scott iz observatorija Cascades Volcano. V preteklosti so laharji Mount Rainiera tekli navzdol po rečni dolini vse do 100 kilometrov oddaljenega zaliva Puget Sound. 'Glede na to, da gre za urbano območje, je tveganje veliko,' razlaga Scott. Mount Rainier vsakih 500 do tisoč let postane izjemno dejaven in njegovo zadnjo večjo eksplozijo so zapisali prav pred okoli 500 leti. Trenutno je ognjenik mirujoč. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
4. ognjenik Mount Hood, Oregon. Ključni problem pri Mount Hoodu je, da ljudje živijo ob njegovem vznožju, avtoceste prečkajo njegovo vznožje ... Mount Hood je bil izjemno delujoč ob koncu zadnje ledene dobe, v zadnjih 1500 letih pa sta bila dva večja izbruha - zadnji tik preden sta velika raziskovalca Lewis in Clark prečkala to območje v začetku 19. stoletja. Ena interpretacija Hoodovega ognjeniškega delovanja je, da je gora nedavno končala svoje dolgo obdobje spanja in bi v prihodnosti lahko izbruhnila na vsake nekaj stoletij. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
5. ognjenik Mount Shasta, Kalifornija. Ob njegovem vznožju teče avtocesta, kalifornijski Mount Shasta pa se grozeče dviga nad več tisoč domovi, kar ga uvršča zelo visoko na seznamu groženj. Okoli Shaste bi piroklastični tok izbruha (trdi delci razgretega plina, pepela in kamenja, ki jih ognjenik izbruha v zrak) kot tudi blatni tokovi lahko popolnoma uničili mesta in infrastrukturo. Zadnji zapisan izbruh so leta 1786 videli s Tihega oceana, izbruha pa ni bilo, že odkar so se na to območje naselili evropski priseljenci. A v geološkem smislu je ognjenik kar pogosto delujoč. Foto: National Geographic
6. ognjenik South Sister, Oregon. South Sister (na sliki) je USGS označil kot ognjenik 'zelo visoke grožnje'. Območje Three Sisters je vulkansko žarišče, ki se razteza okoli 300 kvadratnih kilometrov zahodno od Benda. Naslednja večja dejavnost na tem območju prav lahko ne bo izbruh enega izmed treh ognjeniških vrhov (Middle, South in North Sister), temveč začetek povsem novega ognjenika, do izbruha pa bi v resnici lahko prišlo skoraj kjer koli v tem širokem območju. V poznih 90. letih in začetku novega stoletja se je območje zahodno od Middle in South Sister namreč začelo deformirati. Vulkanologi so pozorno spremljali 15 kilometrov široko območje, ki so ga imenovali 'Izboklina', saj deformacija tal lahko nakazuje na podtalno premikanje in zbiranje magme. Foto: National Geographic
7. Lassen Volcanic, Kalifornija. Morda je rahlo nepravično izpostaviti Lassen, saj je ognjenik v bližini Reddinga le eden izmed številnih na tem kritičnem območju. Naslednji izbruh tako ni nujno, da bo na vrhu Lassna, ampak bi se lahko zgodil iz sosednjega žrela ali pa iz kakšnega popolnoma novega. Lassen je nazadnje izbruhnil med letoma 1915 in 1917. Kot Mount St. Helens pred 30 leti, je tudi ta kalifornijski ognjenik ob izbruhu izbrisal celo zaplato gozda, a v manjšem obsegu. Pri prejšnjem izbruhu, sredi 17. stoletja, je nastal nov vulkanski stožec okoli 16 kilometerov vzhodno od vrha Lassen. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
8. ognjenik Mauna Loa, Havaji. Največji ognjenik na Zemlji, havajski Mauna Loa, je izbruhnil 33-krat od svoje prve zapisane erupcije leta 1843, a je razmeroma tih od leta 1984. Delovanje Maune Loe je posledica tega, da se pacifiška skorja pogreza pod celino. S tem pride v vroče območje prevleke veliko vode, kar povzroča taljenje -in tako dobimo ognjenike. Staljen kamen je manj gost od trdnega, zato navadno splava na površje, kot na primer pri Mauni Loi, kjer lava nenehno teče do bližnjih naselij. Foto: National Geographic
9. ognjenik Redoubt, Aljaska. Aljaški ognjenik Redoubt, ki je nazadnje izbruhnil leta 2009, pomeni visoko tveganje zaradi svoje bližine mestu Anchorage, tamkajšnjemu mednarodnemu letališču in letalskim trasam nad sabo. Slika z 21. aprila 1990 prikazuje bruhajoč ognjenik Redoubt, ki je med letoma 1989 in 1990 sprožila blatne potoke ali laharje, ki so se izlili v 35 kilometrov oddaljen zaliv. Pepel pa je zakrivil tisti sloviti incident, zaradi katerega v zadnjih tednih tako pogosto zapirajo zračne prostore nad Evropo - namreč, pepel je decembra 1989 začasno ustavil motorje boeinga 747. Posadki je sicer sredi poleta motorje pozneje uspelo ponovno zagnati. Foto: National Geographic
10. ognjenik Crater Lake, Oregon. Crater Lake je posledica eksplozije, ki je izbruhala več kot 50-kratno prostornino več magme kot je izbruhal Mount St. Helens leta 1980. Ta z vodo napolnjena kaldera (velikanska udorina, op. a.) in priljubljen narodni park je hkrati 10. najnevarnejši ognjenik v ZDA. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje