Na Alcatraz vozi ladja. Ogled je časovno neomejen, odrasli morajo zanj odšteti 18 dolarjev. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Na Alcatraz vozi ladja. Ogled je časovno neomejen, odrasli morajo zanj odšteti 18 dolarjev. Foto: RTV SLO/Grega Prebil

Danes je otok, ki leži sredi zaliva v San Franciscu, tržna niša, vsak dan ga obišče na tisoče radovednih turistov.

The Rock, kakor pogovorno rečejo Alcatrazu, večina pozna po slavnem zaporu, mnogi pa ne vedo, da je bil lep čas dom Indijancev in da je bil v začetku mišljen kot vojaška utrdba. Na otoku, ki je nacionalni park, je moč najti številne redke živalske in rastlinske vrste.

Grega Prebil

Alcatraz je atrakcija, ki jo po vsem svetu poznajo tudi iz številnih filmov. Bil je navdih za številne hite. Omenimo jih nekaj: Birdman of Alcatraz (Burt Lancaster), Escape from Alcatraz (Clint Eastwood), The Rock (Sean Connery), X-Men: The Last Stand. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Zanimivosti, povezanih z Alcatrazom, je ogromno. Med drugim so po zaprtju zapora nadzor nad njim leta 1969 prevzeli Indijanci in ga zasedali dve leti. Danes je izključno donosna turistična atrakcija, ki tedensko na otok privabi tudi prek 40.000 ljudi, na vrhuncu sezone pa je treba karte zanj rezervirati tudi dober teden vnaprej. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Na Alcatrazu so še danes številne stavbe, med drugim tovarniški obrati, v katerih so zaporniki izdelovali predvsem tekstilne izdelke. Najbolj znani so čevlji in klobuki, ki so jih izdelovali zaporniki v okviru določenega programa. Otok pa je bil tudi dom družinam paznikov, ki so kljub temu, da so bile nastanjene v neposredni bližini kriminalcev, živele umirjeno življenje. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Odkritje zlata v Kaliforniji leta 1850 je v zaliv v San Franciscu privabilo na tisoče ladij. To je ustvarilo potrebo po svetilniku, ki je prvič zasvetil leta 1853 in je bil hkrati prvi svetilnik na pacifiški obali. Tri leta kasneje so mu dodali še zvonec, ki opozarja na meglo. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Po znamenitem zaporu obiskovalce vodi kasetofon s slušalkami, ki jih popelje v preteklost in preseneti s pretresljivimi zgodbami izza rešetk. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Obiskovalca ob pogledu na zaporno celico kar stisne pri srcu. Prostor je tako utesnjen, da se kakšen večji zapornik še pretegniti ni mogel najbolje. Prostora je bilo dovolj le za zložljivo posteljo, umivalnik, straniščno školjko in polico. Foto: RTV SLO/grega Prebil
Alcatraz je zapor postal oktobra leta 1933 in je bil odprt vse do 21. marca leta 1963, ko so ga po ukazu Roberta F. Kennedyja zaprli. Glavni razlog za njegovo ukinitev so bili visoki stroški vzdrževanja, ki so bili veliko višji kot v drugih kaznilnicah. Tako je dom izgubilo 250 kaznjencev ter 60 paznikov in članov njihovih družin. Isto leto so v Marionu v Illinoisu odprli nov zapor, ki je nadomestil Alcatraz. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Zaporniki so imeli stik s svojci oziroma prijatelji v posebnih sobah, pregrajenih z zidom, v katerem je bila le odprtina za pogovor. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Zaporniki so se med seboj družili v jedilnici. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Hrana ni bila slaba. Na jedilniku so bila najpogosteje jajca, kosmiči, mleko, sadje, kava in posladek. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Kuhinja, kjer so pripravljali hrano, je bila od jedilnice ločena z rešetkami. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Zanimivo je, da je Alcatraz v neposredni bližini pristanišča v San Franciscu. Ob koncih tedna, ko so se na pomolih San Francisca odvijale nore zabave, so lahko zaporniki celo slišali glasbo. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Najmanj priljubljen prostor na Alcatrazu je bila samica, kamor so vtaknili neposlušne zapornike. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Med 29-letnim delovanjem zapora je bilo več poskusov pobega, vendar uradno ni pobegnil noben zapornik. V 14 poskusih pobega je sodelovalo 34 zapornikov, dva sta poskusila pobegniti dvakrat. Sedem ubežniko so pazniki ustrelili in ubili, dva sta se utopila, pet jih nikoli niso našli, druge pa so prijeli. V najbolj znanem poskusu pobega so sodelovali Frank Morris in brata John in Clarence Anglin. Izginili so 11. junija leta 1962, njihov pobeg pa še danes velja za enega najbolje načrtovanih do danes. Služil je celo za podlago za film Escape from Alcatraz. Foto: RTV SLO/Grega Prebil
Leta 1993 so s posebnim zakonom zaščitili floro in favno na otoku ter obiskovalcem preprečili, da uničujejo redko rastlinsko in živalsko življenje na Alcatrazu. Foto: RTV SLO/Grega Prebil