Njegova južna meja se naslanja na državno mejo z Mehiko, kjer sega povsem do meje mesto Tijuana. Razmerje med številom prebivalcev in površino pozidanega zemljišča je tako kot v številnih drugih severnoameriških mestih prav "razkošno", saj je povsod drugje po svetu v mestih gostota poselitve mnogo večja. Ugodno podnebje in privlačna pokrajina sta glavna razloga, da je San Diego med najbolj želenimi območji bivanja v Združenih državah Amerike.

Mesto je bilo ustanovljeno leta 1769, ko so frančiškani ustanovili misijonarsko postajo, španski pomorščaki pa so v zaliv pred zdajšnjim mestom vpluli že leta 1542. Šele 60 let pozneje so zaliv poimenovali po bojni ladji San Diego de Alcala. Leta 1822 je mesto postalo del Mehike, a je že leta 1846 pripadlo Združenim državam. Razcvet San Diega se je začel po letu 1885, ko je do njega prispela železnica iz mesta Santa Fe.

Zaradi ugodnega naravnega pristanišča, zaščitenega s številnimi otočki, in privlačnih peščenih plaž, je mesto postalo eno od najpomembnejših središč na zahodni obali ZDA. V njem je glavno oporišče pacifiške flote. Pomembni dejavniki mestnega razvoja so tudi letalska in elektronska industrija, izdelava raket, oceanografske in biomedicinske raziskave, visokošolsko izobraževanje in seveda turizem.

Glavna znamenitost v mestnem središču je park Balboa, ki so ga v špansko-mehiškem slogu med 1. svetovno vojno uredili za potrebe razstave z naslovom Panama-Kalifornija. S številnimi muzeji, gledališči, zabavišči in restavracijami velja za kulturno srce mesta. V bližini sta tudi znameniti živalski vrt, kjer mnoge živali žive v "naravnem" okolju, in pomorski muzej.

V somestju so vredni obiska vrtno mesto Coronado, idilično predmestje La Jolla (v njem žive mnogi znanstveniki, pisatelji in drugi umetniki) ter Mission Bay (Misijonarski zaliv) z raznoliko rekreacijsko in zabaviščno ponudbo. V tamkajšnjem Sea Worldu (Morskem svetu) so znamenite predstave delfinov, morskih levov in kitov.