Obama je pred odhodom s položaja s predsedniškim odlokom zaščitil dve območji na zahodu Utaha, narodna spomenika Bears Ears in Grand Staircase-Escalante.

Trump je zdaj s svojim predsedniškim odlokom zaščiteno območje Bears Earsa skrčil za 85 odstotkov, na 92.000 hektarjev, območje Grand Staircase-Escalanteja, ki ga je kot narodni spomenik zaščitil Bill Clinton, pa za polovico. Gre za največje krčenje zaščitenega zveznega ozemlja v zgodovini ZDA.

Trump je odločitev objavil med obiskom mormonskih republikanskih voditeljev Utaha v Salt Lake Cityju, kjer je dejal, da si zvezna birokracija jemlje prevelika pooblastila nad zemljišči, kar da se bo z njim končalo.

Kot je pojasnil, so ljudje z odločitvijo zvezne vlade izgubili pravico do lova, kmetovanja, živinoreje, rekreacije in gospodarskega razvoja. Prav tako naj bi tudi ameriški Indijanci na območju izgubili pravico do svoje svete zemlje, kjer so opravljali starodavne tradicije.

Proti Trumpovi odločitvi tudi Indijanci
Indijanska ljudstva so sicer med tistimi, ki so proti Trumpovi odločitvi in so podpirala Obamovo odločitev o zvezni zaščiti zemljišč. Trumpa medtem podpira mormonska cerkev, katere pripadniki so skoraj izključno republikanci.

Zvezna vlada Utaha je bila proti Obamovi potezi, ki jo je sprejel januarja lani, tik pred zamenjavo v Beli hiši. Trdijo, da niso proti zaščiti narave in indijanske dediščine, vendar pa naj bi Obama in pred njim Clinton pretiravala, saj sta pod zvezno zaščito uvrstila na milijone hektarjev zemljišč in s tem onemogočila gospodarski razvoj.

Na drugi strani so okoljevarstveniki in indijanska ljudstva, ki trdijo, da je zaščita območja Bears Ears nujno potrebna, med drugim zaradi pomembnih arheoloških najdišč. Pleme Navaho, ki poseljuje območja v Utahu in sosednji Arizoni, tako že napoveduje tožbe.

Trump meni, da se lahko o zaščiti narave in zgodovini v Utahu dogovorijo prebivalci zvezne države brez vpletanja birokratov iz Washingtona.

Kaj ukrep pomeni za narodne parke?
Prebivalci Utaha, zvezne države, znane po naravnih lepotah in narodnih parkih, se ne strinjajo povsem in Trumpa je v Salt Lake Cityju pričakalo več tisoč protestnikov, ki so mu vzklikali, naj drži roke stran od naravnih spomenikov. Manjša skupina ljudi pa je na drugi strani ceste pred državnim kongresom Utaha izražala podporo Trumpu in izkoriščanju zaščitenih območij za nafto in rude.

Trumpovo krčenje naravnih parkov v Utahu bi bilo sicer lahko šele začetek, saj minister za notranje zadeve Ryan Zinke izvaja revizijo okrog 27 velikih naravnih spomenikov po ZDA. Kot navaja New York Times, je Trumpova poteza ogrozila na desetine zaščitenih območij in potencialno odprla več milijonov hektarov javnih zemljišč industriji, rudarstvu, gozdarstvu, črpanju zemeljskega plina in drugim komercialnim dejavnostim.

Zmaga za lobije
Trumpova administracija sicer zagotavlja, da parkov ne bo ukinjala, a dejstvo je, da novica o krčenju naravnih parkov v Utahu pomeni hud poraz za okoljevarstvenike.

Po drugi strani pa slavijo konservativne skupine, republikanski politiki in rudarska industrija po zahodu ZDA, ki se že leta borijo proti zakonu iz leta 1906 (t. i. Antiquities Act), ki izvršni veji oblasti omogoča, da enostransko zaščiti javna zemljišča s podelitvijo statusa narodnih spomenikov oz. parkov, kar nekateri vidijo kot oviro za industrijski in trgovski razvoj na območju.

Posebej na udaru lobijev je Utah, ki je s petimi narodnimi parki prav na vrhu ameriških zveznih držav.