V 13 termah in zdraviliščih, ki so člani Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so lani zaznali 583.607 gostov, ki so ustvarili nekaj več kot 2,2 milijona prenočitev. "Predvsem v drugi polovici leta 2021, ko so lahko sprejemali vse goste, ne le zdraviliških, so bili terme in zdravilišča nadpovprečno dobro zasedeni," so poudarili v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.
Prihodov gostov je bilo v primerjavi z letom 2020 za 22,4 odstotka več, medtem ko je bila rast prenočitev 18,1-odstotna.
Vendar so za rast zaslužni domači gostje. Tujih gostov so namreč v zdraviliščih in termah zaznali le 100.690, kar je 10,6 odstotka manj kot v letu 2020, delež tujih gostov v skupnem številu pa je dosegel 17,3 odstotka. So pa tuji gostje ustvarili 416.580 prenočitev, kar je 7,1 odstotka več kot v letu 2020, delež tujih prenočitev pa je bil 18,9-odstoten.
Pomembno so k boljšim številkam prenočitev prispevali gostje iz Poljske (+288 odstotkov), Belgije (+248 odstotkov), Češke (+198 odstotkov), Nizozemske (+64 odstotkov) in Nemčije (+37 odstotkov).
Slabše rezultate kot v predhodnem letu so zaznali pri gostih iz Avstrije, ki so sicer najštevilčnejši, a so ti ustvarili devet odstotkov manj prenočitev. Zelo velik padec so medtem zaznali pri gostih iz Hrvaške (–53 odstotkov) in Italije (–38 odstotkov).
Dosežene lanske številke so v primerjavi z letom 2019 tako pri prihodih kot pri ustvarjenih prenočitvah za 26,5 odstotka slabše.
"O napovedih in pričakovanjih v tem letu pa je v tem trenutku edina ugotovitev ta, da so predvsem nepredvidljivi," so poudarili v skupnosti. Ob tem so navedli anketo, ki jo je izvedla Turistično-gostinska zbornica Slovenije in iz katere izhaja, da napovedi poslovanja za prvo polovico letošnjega leta kažejo na doseganje le polovičnih vrednosti v primerjavi z zadnjim normalnim turističnim letom 2019.
V skupnosti so spomnili, da je bilo poslovanje v letu 2020 z izjemo zdraviliškega zdravljenja in poslovnega turizma v prvih štirih mesecih prepovedano. "Pot do okrevanja slovenskega turizma bo še zelo dolga," so ocenili.
Trenutno razen podaljšane možnosti izkoriščanja turističnih bonov – uporabe v trenutnih epidemičnih razmerah praktično ni – ni v veljavi nobenega državnega ukrepa pomoči, zato je zbornica na pristojne naslovila zahtevo po takojšnjem izplačilu že večkrat obljubljenega dodatka za turizem, poziva pa tudi k ponovnemu sprejetju ukrepa skrajšanega delovnega časa.
"Turizem je s posledicami epidemije prizadet do te mere, da bo potreboval dolgotrajno in sistemsko pomoč," so še poudarili v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč in dodali, da svetovni analitiki napovedujejo okrevanje turizma na raven iz leta 2019 šele spomladi 2024.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje