Projekta so se lotili z željo po zmanjšanju neenakosti, saj čeprav je državica znana po svojem bogastvu, število revnih vseeno narašča.

"Želimo zmanjšati razliko med bogatimi in revnimi," je pojasnil minister za mobilnost in javna dela François Bausch. "Za ljudi z nizkimi prihodki so namreč cene prevoza še kako pomembne, zaradi tega je preprosteje, da je stvar brezplačna za vse."

Prejšnja cena posamezne vozovnice za vožnjo je bila sicer dva evra, poleg tega pa so že prej nekaterim starostnim skupinam omogočali brezplačni prevoz – denimo za vse, mlajše od 20 let, za študente pod 30 let, hkrati pa tudi za tiste, ki so prejemali socialno pomoč.

Ravno zaradi tega številni kritiki menijo, da tovrstna sprememba ne bo prinesla pozitivnega vpliva. Poudarjajo, da precej večjo težavo predstavlja nenehno višanje najemnin, hkrati pa bo po njihovem mnenju ta uredba prinesla še večje zastaranje že tako problematične infrastrukture javnega prevoza.

A v agenciji za upravljanje prometa poudarjajo, da so cene vozovnic krile zgolj 10 odstotkov operativnih stroškov in da vlada že načrtuje, kako bo modernizirala železniški sistem ter izboljšala mednarodne povezave. Do leta 2025 si želijo, da bo javni prevoz redno uporabljalo 20 odstotkov več ljudi.

V luksemburški prestolnici sicer živi okoli 110.000 ljudi, a v mesto vsak delovnik prihaja tudi skoraj 400.000 delavcev vozačev, zaradi česar v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah prihaja do dolgih zastojev. Neka študija je ugotovila, da so vozniki v mestu v letu 2016 povprečno v prometnih zamaških prebili 33 ur. Nič bolje ni v drugih delih Luksemburga. V celotni državi namreč živi okoli 600.000 ljudi, čez mejo pa se na delo v različna luksemburška mesta dnevno vozi še skoraj 200.000 Francozov, Nemcev in Belgijcev.