Kropa je s spuščanjem barčic na predvečer gregorjevega 11. marca gostila eno zadnjih večjih prireditev v državi pred uvedbo epidemije, zdaj še eno prvih po njenem koncu. V Turističnem društvu Kropa so se namreč odločili, da bodo ob upoštevanju varnostnih ukrepov izpeljali tradicionalni kovaški šmaren.

Začetki praznovanja segajo v leto 1705, ko je sedem fantičev v gozdu nad Kropo našlo Marijino podobico. V njeno čast je bila na tem mestu postavljena cerkev. Datum njene posvetitve, 2. julij, je postal praznik, ki še danes povezuje in združuje vse Kroparje. Na začetku je bil to dela prost dan za kovače, praznik pa je nato v stoletjih, pravi predsednica Turističnega društva Kropa Metka Kavčič, posvojila celotna vas. “Zadnjih 24 let je praznik zanimiv tudi za turiste, za obiskovalce." Po navedbah Kavčičeve je vse več zanimanja tudi za odkrivanje Jelovice.

Letošnje priprave na praznovanje so bile zaradi aktualnih zdravstvenih razmer specifične, a so se za izvedbo vseeno, ob soglasju NIJZ-ja, odločili, saj gre za prireditev na prostem in na različnih prizoriščih. “Dobili smo smernice, potrebno je manjše število miz, ki jih moramo tudi redno razkuževati,” navaja Kavčičeva. Naredili so tudi posebno krožno pot, na kateri si obiskovalec med sprehodom lahko ogleda vse s kovanjem povezane znamenitosti – od kapelice do tovarne UKO, kovaškega muzeja, "tausrane gase", "fovšaritnce" (stara fužinarska hiša), vigenjc kovaške kope in "gosposke gase", kjer potekajo različne delavnice, povezane s kovaško tradicijo Krope.