Nacionalni park na Aljaski je ena zadnjih divjin tega sveta. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Nacionalni park na Aljaski je ena zadnjih divjin tega sveta. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

V reviji Wanderlust so objavili deset takih krajev.
Treking, se pravi pohodništvo, je ena najbolj priljubljenih oblik potovanja za dejavne popotnike. Vse več je tudi agencij, ki ponujajo tovrstno avanturo.
Seveda tak tip potovanja ni za vsakogar, a za mnoge je prav to tista ultimativna oblika, s katero lahko do popolnosti spoznaš dežele, pa tudi domačine na poti. Utrujajoče? Seveda, a izkupiček, ko dosežeš neko oddaljeno, neskomercializirano dolino, ali vrh po dnevih hoje, je velikanski.
V spodnji fotozgodbi pobliže spoznajte deset sanjskih destinacij za treking: Himalajo, Maroko, aljaški park Denali, vzhodno Afriko, Novo Zelandijo, Korziko, južnoafriško gorovje Drakensberg, tibetansko goro Kailaš, Kordiljere v Peruju in Alpe.

Himalaja (Nepal in Indija): Pravijo, da je malo lepo. Te gore so izjema tega pravila - da, gorska veriga Himalaja se ponaša z najvišjimi vrhovi na svetu, a njena obširna dolžina ponuja tudi izjemno pestrost pohodniških poti, ki vas pripeljejo do neverjetno raznolike in osupljive pokrajine. Anapurna v Nepalu ima dobro uhojene poti in udobne prenočitvene možnosti sredi svojih krasnih vrhov - idealno tako za novince kot tudi za bolj izkušene trekerje. Poti v indijski zvezni državi Sikim prečkajo gozdove rododendrona, da vas popeljejo na pobočja veličastne Kančendžunge (8586 metrov), medtem ko bolj proti zahodu divji Ladakh ponuja okus Tibeta s svojimi budističnimi vasicami in starodavnimi gompami (samostani) ob poti. In potem je tu še oče vseh - Everest. Če načrtujete ultimativni vzpon na tega 8848 metrov visokega očaka ali pa le pot do baznega tabora, nič se ne more primerjati s pogledom na legendo. Foto: EPA
Maroko: Pohodniške možnosti skozi celo leto: to je le eden izmed številnih odličnih razlogov za raziskovanje maroških pohodniških možnosti. Pomladi prelazi in vrhovi Visokega Atlasa - vključno z najvišjo goro severne Afrike (Džebel Tubkal, 4167 metrov) - vabijo potnike med berberske vasice in osupljiv kasbah (mavrska utrdba) Ait Benhadu. Tamkajšnje opice naseljujejo s cedrami in borovci prekrita pobočja gorovja Rif, ki je popolno v jesenski svežini. In tablaste gore sušnega, odročnega Džebela Sarhra, južno od Atlasa, so popolne za zimske pohode. Foto: EPA
Narodni park Denali (Aljaska): Glede na množice ob vhodu ter na srdit boj za prostore v kampih in avtobusih se Denali zdi ne ravno idealen kandidat za eno izmed zadnjih res veličastnih svetovnih divjin. Toda ko se enkrat odmaknete od glavne ceste, lahko zlahka najdete svoj košček neokrnjene praznine, iz katere lahko opazujete neverjetno, belo gmoto Mount McKinleyja (6192 m), ki se grozeče dviga 5400 metrov nad okoliško pokrajino. Skoraj zagotovo vam ne uidejo tudi kak volk, karibu, los in grizli. To je pohodniška dežela v izvirnem pomenu: naložite svoj nahrbtnik in začnite hoditi - v katero koli smer se obrnete, bo pred vami prostranstvo subarktične divjine. Najlepši čas za obisk je september (če še ni snega), ko množice in nadležni komarji usahnejo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
Vzhodna Afrika: Glavna znamenitost Tanzanije, Kenije, Ugande in Etiopije je za večino ljudi živalski svet; na srečo lahko pričakujete, da na poti do tamkajšnjih vrhov opazite pavijane, antelope in zebre, morda celo leva, leoparda, slona ali žirafo, če imate srečo. Zveri ali brez zveri, vzhodna Afrika premore čudovite pohode po bolj neznani divjini kot tudi bolj razvpite vzpone - denimo na Kenyo ali na Kilimandžaro, ki je s 5896 metri najvišji vrh Afrike. Etiopsko gorovje Simien je praktično še neokrnjeno od pohodnikov, ponujajo pa osupljive razglede, medtem ko mitske Lunine gore - gorovje Ruwenzori v Ugandi - ponujajo zahteven treking skozi bujno visokogorsko vegetacijo.
Nova Zelandija: Velikanski vulkani, pohodi skozi dobro ohranjene deževne gozdove, gorska sedla in fjorde, zrak, bolj svež, kot si ga lahko predstavljate - treking je razumljivo ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti na Novi Zelandiji. Queen Charlotte Track ponuja zmerno hojo z udobnimi prenočišči in možnostjo, da del poti dokončate z ladjo, vse to sredi osupljivo lepih potopljenih dolin Marlborough Sounds. Enodnevni pohod Tongariro Crossing je že zahtevnejši in poteka okoli še kako delujočih vulkanov, ki se jih spominjamo iz filmov Gospodar prstanov. Milford Track, v prelepi Fiordland, pogosto imenujejo 'najlepši pohod na svetu'; skrbno upravljanje tamkajšnjega Oddelka za varstvo gozdov pa zagotavlja, da ni nikdar preveč obljuden. Foto: EPA
Korzika: Korzika združuje sredozemsko lepoto z ljubko obalo, skok pod morske gladine pa vam zagotovi najboljše potapljanje v Sredozemlju. Rojstni kraj Napoleona je tako odločno korziški, kot je francoski, s svojim razpoznavnim jezikom in kuhinjo. A glavna znamenitost so povsod dvigajoče se gore in morje, ki delajo Korziko idealno za pohodništvo. Zahtevna, 200 kilometrov dolga pot GR20, ki prečka notranjost, je verjetno najbolj sloveča in najboljša pot v Franciji in vodi mimo osupljivih polmesečnih zalivov, ledeniških jezer in zašiljenih vrhov. Lažji poti Mare e Mare (Od morja do morja) in Mare e Monti (Morje in gore) ter krajši kroži pohodi pa ponujajo priložnost, da vidite korziško rdečo srno.
Drakensberg, Južnoafriška republika: Na meji z Lesothom vrhovi Drakensberga (Zmajevih gora) z zvenečimi imeni kot Katedralski vrh, Hudičev zob in Velikanov grad ustvarjajo divjo bazaltno območje, na katerem najdete rezervate divjačine, bušmanske skalne poslikave in spektakularne razglede do tropske zvezne države KwaZulu-Natal. S prevozom na vsakem koncu in s kočami, v katerih lahko na poti prespite, je petdnevna pot Velikanova skleda najdostopnejša, a tu je še veliko drugih možnosti za raziskovanje na stotine kilometrov te lepe divjine.
Gora Kailaš, Tibet: V nedostopnih globinah zahodnega Tibeta se skriva gora, ki je sveta za hindujce, budiste, jaine in böne (starodavna tibetanska religija) in s katere tečejo štiri svete reke - popek sveta. 6714 metrov visok Kailaš ostaja pomembna romarska destinacija tako za askete kot za pohodnike: če vas skrbi vaša karma, tibetanski budisti verjamejo, da vas 52-kilometrski pohod očisti grehov celega življenja; če ste predan pohodnik, je Kailaš Kora eden najboljših visokogorskih trekov, tridnevni pohod skozi puščavo in mimo samostanov, vročih vrelcev in čred jakov. Do sem prideš težko in pohod ni noben piknik, a mar ni malce napora vredno za nirvano?
Cordillera Blanca in Cordillera Huayhuash (Peru): Inkovska pot na jugu Peruja je morda znana bolj po svojem veličastnem končnem cilju kot po pohodu samem, a sever države ponuja prvovrsten treking z živopisanimi vasicami, prelepimi alpskimi dolinami, bleščečimi turkiznimi jezeri - in s precej manj turisti. Narodni park Huascarán ohranja ledeniško gorsko verigo Cordillero Blanca, ki ji dominira najvišja gora Peruja, Huascarán (6768 m), in je dom več kot 20 drugih 6.000 + metrov visokih vrhov, kot tudi stotinam ledenikov in jezer. Manjša in celo bolj samotna je južna Cordillera Huayhuash; zahteven vzpon na Yerupajo (6634 m), drugi najvišji vrh Peruja, pa traja okoli dva tedna. Foto: Photoseek
Alpe: Heidi, alpski rogovi in jodlarski, v irhovke oblečeni pastirji. Lahko je spregledati tisto, kar imamo na domačem pragu, a vredno je pogledati prek stereotipov, ko gre za Alpe. Malo je res odročnih točk (čeprav je nekaj precej divjih trekov, še posebej v švicarskem relativno izoliranem območju Ticino), a s svojimi krasnimi gorskimi travniki, tradicionalnimi gorskimi kočami in vrsto raznolikih poti je to območje pohodniški raj. Skalnati vrhovi kot Jungfrau, Eiger in Matterhorn so legendarni, tu pa so še odlični večdnevni treki, na katerih prečkate gorske prelaze in prenočujete v domačih kočah. Eden od vrhuncev je dolina Stubai na avstrijskem Tirolskem.