Prvi Eurorando se je zgodil leta 2001 v Strasbourgu, pet let kasneje v Čeških Budejovicah, leta 2011 v Granadi v Španiji in letos septembra v švedski pokrajini Skåne, v mestu Helsingborg. Evropski pohodniki se mednarodno povezujejo in združujejo, poleg tega pa sodelujejo pri popularizaciji evropskih pešpoti in turizma, prizadevajo si za zdravje in kulturno rast ob doživljanju kulturnih in naravnih lepot Slovenije in drugih držav, varujejo naravno in kulturno dediščino, spoznavajo popotnike po evropskih in drugih pešpoteh ter prispevajo k sožitju, sporazumevanju in miru med narodi in ljudmi.

Čez Slovenijo potekata dve evropski pešpoti – E6 (od Radelj do Strunjana) in E7 (od Tolminskega do Hodoša), ki sta dolgi približno 1.000 kilometrov. Zanje skrbi Komisija za evropske pešpoti Slovenije (KEUPS), ki so jo leta 2000 ustanovile Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, njen predsednik je Jože Prah iz Sevnice. Čez Evropo pa vodi kar 12 evropskih pešpoti, ki povezujejo morja in kraje, hribe in doline, dežele in kraje in združujejo Evropo in ljudi. Za te poti skrbi Evropska popotniška zveza (EWV), katere članica je seveda tudi Slovenija.

Evropohod za spoznavanje pokrajin in ljudi
Osnovni namen Evropohodov je, da čim več evropskih pohodnikov spozna pokrajine in ljudi zunaj meja svoje matične države. Že med letom so se v Sloveniji vrstile številne prireditve in enodnevni ter večdnevni pohodi, katerih moto je bil "Hoja je energetsko varčna in prijazna okolju". Glavna tema je bila energija, predvsem pa spodbujanje hoje, spoznavanje različnih vrst energije, spoštovanje neokrnjenega okolja in odkrivanje naravnih energetskih virov. Sam Evropohod je letos potekal v prvi polovici septembra in se sklenil s srečanjem evropskih pohodnikov na Švedskem.

Prireditve se je udeležilo več kot 3.000 pohodnikov iz 24 držav, iz Slovenije pa 68 pohodnikov in planincev. Najstarejša slovenska pohodnica je bila 82-letna Marija iz Radelj ob Dravi. Največja skupina ljubiteljev hoje je prišla iz Španije, kar 219 jih je bilo, večina iz Andaluzije. Organizatorji so sicer pričakovali udeležbo okrog 7.000 pohodnikov. Ker pa slovi Švedska po svoji draginji, je to morda odvrnilo pohodnike, predvsem tiste iz bolj oddaljenih držav.

71-letna Francozinja hodila 125 dni
Ena izmed pohodnic se je na zaključno prireditev v Helsingborg na Švedsko odpravila kar od doma iz Pariza, in to peš! 71-letna Thérèse Dubosq si je v Parizu oprtala svoj nahrbtnik 9. maja letos in po evropskih pešpoteh E3, E1 in E6 - čez Francijo, Belgijo, Luksemburg, Nemčijo in Dansko - hodila 125 dni in prišla na Švedsko 10. septembra, ravno na odprtje slovesnosti. Prehodila je 3.300 km in dobila naslov ambasadorke evropskih pešpoti. A to ni bila njena edina takšna pot, v preteklosti je peš prečkala že Saharo, prehodila francoski in portugalski Camino in Vio Francigeno. Sicer pa, mimogrede, tudi Slovenci premoremo precejšnje število pohodnikov na dolge razdalje, ki so prehodili na stotine in celo tisoče kilometrov.

V tednu pred zaključno prireditvijo je bilo po pokrajini Skåne organiziranih 82 dnevnih pohodov, približno 13 na dan, 10 celodnevnih izletov in 40 večernih prireditev in dejavnosti. Udeleženci pohodov so v tem času prehodili 100.000 km poti. Pri organizaciji pohodov je sodelovalo 26 občin pokrajine Skåne in 350 prostovoljcev.

Mir in tišina med pohodi po pokrajini Skåne
Skåne leži na najjužnejšem delu Švedske in ponuja obiskovalcem doživetja velike pokrajine ob Severnem in Baltiškem morju, globokih gozdov, miru in tišine. Pokrajina Skåne obsega obsežne planjave, valovita polja ogrščice in 400 km obale s čudovitimi peščenimi plažami ter strmimi prepadnimi pečinami ter več naravnih rezervatov in narodnih parkov. Njihova najdaljša in najznamenitejša je 1.000 km dolga pohodniška pot Skåne Trail. Pokrajina je pravzaprav prepletena s pohodniškimi, romarskimi, zgodovinskimi in tematskimi potmi, npr. na temo kulinarike, vinogradništva, ptic ... Ena izmed poti vodi skozi kraje, kjer je odkrival umore in iskal sledi za morilci slavni inšpektor Kurt Wallander, glavni junak romanov švedskega mojstra detektivk Henninga Manklla.

Svoboda gibanja zapisana v ustavo
Na Švedskem je svoboda gibanja uzakonjena v ustavi. Ljudje lahko po vsej deželi svobodno hodijo, kolesarijo, jezdijo, smučajo in prosto kampirajo ter dostopajo na katero koli zemljo, razen na zasebne vrtove zraven stanovanjskih hiš in na obdelovalne kmetijske površine. Vsakdo ima pravico pobirati cvetje, gobe, gozdne sadeže in druge rastline, razen če so te zaščitene. Določene omejitve so pri lovu na živali. V jezerih je dovoljeno kopanje in čolnarjenje na lastni pogon, prosto dostopne so vse plaže in hoja ob obali, razen če ni izrecno prepovedano in če plaža ni del vrta in najožjega zasebnega bivališča.

Takšnih privilegijev ne najdemo v vseh državah. Osnovno pravilo pa je: ne moti in ne uničuj! To pravilo je moto in gibalo rekreacije na Švedskem ter pravica ljudi do prostega gibanja v naravi, pod pogojem, da so odgovorni do narave in da spoštujejo naravo in živali. Da torej ne povzročajo škode v naravi, ne uničujejo rastlin in gozda in da po odhodu počistijo in odpadke odnesejo s seboj.

Slovenski pohodniki za en dan po polotoku Kullaberg
Slovenske pohodnike je na enodnevnem pohodu po polotoku Kullaberg vodil Uroš Vidovič. Prehodili so eno najlepših švedskih pešpoti Kullaleden. Pot vodi sprva ob obali in do najsvetlejšega svetilnika na švedski obali Kullen, nato pa zaide v notranjost, vse do tamkajšnjega najvišjega vrha Håkull (187 m). Čeprav ima vrh skromno višino, pa je marsikateri pohodnik pozneje priznal, da vzpon nanj ni bil pričakovano lahek, saj je bila pot dolga in je vodila kar strmo gor in dol. Med potjo so se slovenski pohodniki srečali s španskimi in se iskreno razveselili drug drugega. Nekateri so se prepoznali še s srečanja v Andaluziji leta 2011.

Vreme je bilo za ta letni čas neverjetno, sredi septembra so se dnevne temperature povzpele do 30 stopinj Celzija, morje je imelo znosnih 19 stopinj in je bilo še primerno za kopanje.

Najbolj navdušil "slovenski medved": kurent
Na dan zaključne prireditve Euroranda 2016 se je povorka slovenskih pohodnikov podala po ulicah Helsingborga, vsi enotno oblečeni v rumeno (kot kanarčki, je nekdo zlobno pripomnil) in z zastavami v rokah. Na čelu povorke je korakal in poskakoval kurent Nikola Pralija, ki je bil prava ulična atrakcija. Skoraj 40-kilogramska oprema kurenta ni ovirala pri plesu, poskokih in vrtenju bokov, ki so izzvali glasno zvončkljanje zvoncev, na obrazih mimoidočih pa risali nasmehe in dobro voljo. Vihrajoče zastave, evforično vzklikanje, kurentovo poskakovanje, divje rožljanje njegovih zvoncev, ploskanje, radostno prepevanje in pozdravljanje ... vse to je dvigalo adrenalin in ni nikogar pustilo ravnodušnega, hladnega in mirujočega. Prihod Slovencev in kurenta je na prizorišču zaključnega dogodka pozdravil voditelj Ola Selmén z besedami: "Prišel je slovenski medved". S "slovenian bearom" so se želeli vsi fotografirati, vsi zaplesati z njim, mu stisniti roko.

Slovenski evropohodniki so se med vračanjem domov ustavili še v Berlinu in prehodili del poti Mauerweg, po ostankih nekdanjega berlinskega zidu. Ta spominska pot se jih je s svojim sporočilom in spominom še posebej dotaknila.

Pravijo, da je v dobi letal, hitrih vlakov, avtomobilov in računalnikov hoja podobna pisanju z gosjim peresom. Pa vendar vse več ljudi (spet) hodi. Hoja je poceni, varčna, hoja pomirja, pohodnik doživlja in spoznava naravo, se srečuje z drugimi ljudmi. Evropske pešpoti povezujejo kraje in ljudi, pohodniki pa širijo energijo hoje in pohodništva med ljudi.